Iluzija moralnega propada – zakaj se nam zdi, da kot družba nazadujemo

Foto: Borut Živulović/Bobo

Vse od katastrofalnih poplav, ki so prizadele Slovenijo, smo priča ogromno dejanjem solidarnosti, ki nas opominjajo, da kot družba še vedno delimo temeljne vrednote skrbi za sočloveka. A v običajnih, "mirnih" časih je drugače. Takrat je večina ljudi na svetu prepričana, da se temeljne družbene vrednote izgubljajo, da je bilo včasih bolje. Nostalgija vzbuja prepričanje, da gre družba v napačno smer, to pa izrabljajo populistični politiki.

Povsod po svetu se dogaja enako. Ljudje v raziskavah javnega mnenja večinsko izražajo prepričanje, da njihovi sodržavljani preprosto nimajo več enakih vrednot kot nekoč, da niso več tako spoštljivi in pošteni, kot so bili včasih, da gre družba v napačno smer in da je “današnja mladina” pokvarjena. Tudi v Sloveniji glede tega nismo izjema.

Dva raziskovalca z ameriške univerze Columbia sta se odločila preveriti, koliko ta naša kolektivna presoja drži vodo. V reviji Nature sta junija letos objavila raziskavo z naslovom Iluzija moralnega upada, v kateri dokazujeta, da “so ljudje v najmanj 60 državah po svetu prepričani o nazadovanju družbene morale in da so bili o tem prepričani že vsaj zadnjih 70 let”.

“Raziskavo smo razdelili na tri sklope,” nam je kmalu po objavi raziskave pojasnil eden od avtorjev, eksperimentalni psiholog dr. Adam Mastroianni (v spodnjem videu).

V prvem sklopu so preverjali, ali so danes ljudje prepričani, da je v družbi manj moralnosti, manj prijaznosti in spoštljivosti kot nekoč. “Odgovor je: da, po vsem svetu je enako.” V drugem sklopu so preverjali, ali imajo ljudje glede tega prav. “Odgovor je: skoraj zagotovo ne.” V tretjem sklopu pa so skušali odgovoriti na vprašanje, zakaj potem ljudje gojijo zmotno prepričanje. “Razlogov je lahko več, po našem mnenju pa izstopata dva pojava: pristranska izpostavljenost negativnim informacijam in pristranski spomin na negativne informacije,” je za N1 pojasnil Mastroianni.

Občutek moralnega upada narašča s starostjo

Ker izraz družbena moralnost ljudje razumejo in uporabljajo na različne načine, sta se skušala avtorja v svoji delovni definiciji moralnosti izogniti vsem vprašanjem, pri katerih v družbi obstajajo razlike v dojemanju tega, kaj je prav in kaj narobe. Vzela sta torej zgolj skupni imenovalec. “Za svojo delovno definicijo smo torej izbrali zgolj tiste vidike, pri katerih se vsi strinjajo s tem, kaj je prav, denimo, ali se ljudje vedejo spoštljivo drug do drugega, ali izvoljeni predstavniki ljudstva delajo v interesu javnosti in govorijo resnico, ali starši svoje otroke vzgajajo s pravimi vrednotami … To je tudi tisto, na kar ljudje najprej pomislijo, ko jih vprašate o moralnosti družbe.”

Vir: SSKJ/Fran

Izkazalo se je, da se občutek moralnega upada povečuje premo sorazmerno s starostjo posameznika. “Starejši ljudje poročajo o večjem moralnem upadu v primerjavi s časom, ko so se rodili.”

A občutek, da je bilo včasih boljše, se začne pojavljati že zelo zgodaj in se staranjem postopno krepi. “Dejansko smo ugotovili, da ljudje vseh starosti v povprečju dojemajo podobno hitrost moralnega upada. To pomeni, da bodo današnji mladi v starosti imeli enaka stališča do ‘moralnega propadanja’, kot jih imajo današnji starejši.”

Profimedia

Slika “Rimljani dekadence” francoskega slikarja Thomasa Couturea iz leta 1847, ki je bila alegorija na “moralni propad” francoske družbe. Hrani muzej d’Orsay v Parizu.

Idealizirana preteklost in demonizirana sedanjost

Razlog za izkrivljeno dojemanje je, poenostavljeno, v črnogledi sedanjosti in v idealiziranih spominih na preteklost.

“Negativne informacije v sedanjosti bolj pritegnejo našo pozornost, bolj si jih zapomnimo,” je razložil dr. Mastroianni. “O ljudeh, ki jih ne poznate, največkrat slišite slabe stvari. Politiki lažejo, podjetniki so koruptivni, ljudje se pobijajo.”

Če negativne informacije bolj pritegnejo pozornost, pa spomin nanje zbledi hitreje kot spomin na pozitivne dogodke. “Negativni dogodki se z razdalje deset ali dvajset let ne zdijo več tako zelo slabi, kot se zdijo dogodki, o katerih slišimo danes. Oba učinka v kombinaciji pa ustvarita iluzijo idealizirane preteklosti in demonizirane sedanjosti, ki nas napeljuje na sklep, da živimo v času moralnega propadanja.”

Da smo ljudje za nazaj izrazito nekritični, pritrjuje tudi dr. Samo Uhan iz Centra za raziskave javnega mnenja pri Fakulteti za družbene vede. “Spomine iz preteklosti filtriramo in idealiziramo. Ker smo bili pač mlajši, ker so se stvari dogajale na ‘manj zapleten način’, ker smo imeli manj skrbi …”

Enako po njegovih besedah velja za občutek, da gredo stvari v družbi s slabega na slabše. “V anketah ljudje odgovarjajo, da je bilo pred desetletji več spoštovanja avtoritete, več spoštovanja starejših, več poštenosti … A tudi če bi pred 20 leti ljudi spraševali o njihovih občutkih za 20 let nazaj, bi dobili identične odgovore. Zanimivo je, da ljudje stališča ne spremenijo, tudi če jim postrežemo s konkretnimi podatki o stanju v družbi, ki ne kažejo na nazadovanje.”

V Sloveniji od nekdaj ne zaupamo neznancem

Na dr. Uhana smo se obrnili z vprašanjem, ali ugotovitve ameriške raziskave o iluziji moralnega propadanja veljajo tudi za Slovenijo. Sklepali smo, da bi zaradi zamenjave političnega sistema pred 30 leti razmere lahko bile drugačne kot v državah z daljšo demokratično tradicijo. A po njegovih besedah Slovenija ni nikakršna izjema. Vrednotne opredelitve med slovenskim prebivalstvom so po njegovih besedah že vrsto desetletij razmeroma stabilne.

“Eno od rednih vprašanj v vseevropski raziskavi European Social Survey je, ali je mogoče ljudem na splošno zaupati ali ne,” je želel s primerom ponazoriti dr. Uhan. “Slovenija sodi v skupino držav, kjer večina ljudi izbere odgovor, da je “z ljudmi treba biti previden”. Večina nas torej ne bi zaupala neznancu, saj bi si moral najprej pridobiti naše zaupanje, dokazati, da ga je vreden. Odnos do neznancev je v Sloveniji že desetletja stabilen, menjava političnega sistema nanj ni vplivala.”

dežniki — Foto: Žiga Živulović jr. /Bobo

Vladavina stereotipov in klišejev

Naša subjektivna ocena dogajanja v družbi pogosto nima veliko opraviti z realnostjo. “V oceni družbenega dogajanja v smislu morale, etike, spoštovanja vrednot ljudje pomešamo vse, kar nam je pri roki, in izustimo neko oceno. Empirična ocena ne prevlada nad stereotipnim konstruktom, nad družbenimi klišeji,” je opozoril dr. Uhan.

Raziskava organizacije Greco o korupciji denimo kaže, da je večina ljudi prepričana, da sta v Sloveniji država in gospodarstvo skorumpirana. “Ko temu dodamo kontrolno vprašanje: Ali lahko navedete kakršenkoli primer, v katerem ste bili osebno udeleženi, pa 98 odstotkov teh ljudi tega ni zmožnih.”

To seveda ne pomeni, da korupcije v državi ni, je poudaril. “Večina ljudi verjetno niti nima dostopa do situacij, kjer bi bili s tem soočeni. Male korupcije, denimo plačati za storitev brez računa, ki pri Skandinavcih velja za resen prekršek, pa večina Slovencev niti ne prepozna kot moralno sporne.”

Temeljna solidarnost ostaja

Kapitalizem po Uhanovih besedah v Slovenijo ni prinesel moralnega razkroja v smislu odsotnosti empatije in solidarnosti. “V vsakdanu morda kdo lahko dobi tak vtis, a se to korigira ob kriznih dogodkih, ki zahtevajo pomoč in solidarnost. ‘Evolucijski’ nagon po ohranjanju skupnosti je ostal tudi po spremembi političnega sistema in se ne more spremeniti kar tako, čez noč. Temeljna solidarnost in občutek za šibkejše skupine v družbi sta še vedno prisotna,” nam je še pred zadnjimi poplavami dejal Uhan. Dogodki zadnjega tedna pa nam to dobro kažejo.

Saniranje po poplavi v Črni na Koroškem. (Foto: Borut Živulović/BOBO)

Tudi dr. Adam Mastroianni nam je na vprašanje, ali lahko nedavna sprememba političnega sistema vpliva na dojemanje stanja družbenih vrednot, odgovoril, da podatki tega preprosto ne pokažejo. “V vseh državah, bodisi takih, ki so še nedolgo nazaj živele pod socializmom, bodisi takih, ki so izkusile diktaturo, bodisi takih, ki drsijo v diktaturo, povsod so ljudje večinsko prepričani, da so bili nekoč ljudje bolj prijazni in spoštljivi.”

Kretenov ni nič več, samo bolj vidni so

Glede na raven razprave na družbenih omrežjih, kjer se pogosto zdi, da je z vsakim dnem doseženo novo dno v žaljenju in nestrpnosti, bi sicer lahko sklepali o upadu moralnosti v javnem diskurzu. A kot meni dr. Samo Uhan, se ljudje niso spremenili, spremenile so se zgolj okoliščine, v katerih svoja prepričanja izražajo.

“Določene marginalne skupine v družbi so enostavno bolj vidne. Ni jih nič več kot prej, a niso več prikrite in od nas zahtevajo opredeljevanje. Vsi ljudje pa enostavno niso opremljeni z znanjem, da bi se lahko ustrezno družbeno-moralno opredelili.”

Izrazitega toksičnega sovraštva, homofobije, ki ima v ozadju izdelano ideologijo, ni po njegovih besedah danes nič več. “Je pa bolj glasno in ekscesno. Ne moremo reči, da je nemoralnih ljudi v družbi kaj več kot včasih, so pa verjetno zaradi vpliva družbenih omrežij bolj vidni in imajo s svojimi stališči večji doseg.”

“Naredimo Ameriko spet veliko je nov slogan, a zelo stara ideja”

Ugotovitev, da je v javni zavesti zakoreninjeni moralni upad zgolj iluzija, ima lahko pomembno politično implikacijo. Besnenje zaradi razkroja moralnih vrednot in obujanje spominov na domnevno lepšo preteklost je namreč domena številnih populističnih strank in voditeljev, sploh na skrajni desnici.

“Trditev o moralnem propadanju so politični voditelji skozi zgodovino pogosto uporabljali za upravičevanje svojih dejanj,” nam je dejal dr. Mastroianni. “Stvari so danes slabe, včasih so bile dobre – postavite me za vodjo in stvari bodo spet kot včasih. Trumpov Naredimo Ameriko spet veliko (angl. Make America great again) je nov slogan, a zelo stara ideja. Če ste kot volilec dovzetni za iluzijo moralnega propadanja, ste dovzetni tudi za tovrstne politične programe.”

Kolektivna nostalgija po dobrih starih časih je močno čustvo, ki vpliva na odločanje velikega deleža volilcev. V letošnji globalni javnomnenjski raziskavi Ipsos Global trends je kar 60 odstotkov vprašanih z vsega sveta odgovorilo, da si želi “države, kot je bila nekoč”.

V nekaterih primerih to za oblast pomeni dovoljenje za vojno.

Izgubljena preprostost, banalna kultura

Prepričanje o družbenem upadanju vrednot ni osamljeno na seznamu zmotnih prepričanj, ki jih zaradi psiholoških učinkov gojimo kot družba. “Podoben občutku moralnega upadanja je občutek, da so stvari danes zapletene, medtem ko so bile včasih preproste,” je še en primer ponudil dr. Mastroianni. “Mislim, da boste s težavo kadarkoli in kjerkoli našli ljudi, ki bodo rekli, da so njihova življenja v danem trenutku preprosta in nezahtevna.”

Prav tako, je nadaljeval dr. Mastroianni, imajo ljudje pogosto občutek, da je današnja kultura banalna, groba in neumna, medtem ko je bila včasih bolj zanimiva, izzivalna in prefinjena. “Ljudje se pogosto sprašujejo, kje je Beethoven današnjega časa, pozabljajo pa, da Beethoven za časa življenja ne more obstajati – Beethoven obstaja zgolj v zgodovini.”

Današnja mladina vs. kako je bilo včasih

Še ena zmota, ki spremlja družbo že od nekdaj, je prepričanje odraslih o inferiornosti “današnje mladine” v primerjavi s časom, ko so bili sami mladi. Kot ugotavljata raziskovalca John Protzko in Jontahan Schooler s Kalifornijske univerze v Santa Barbari, je to prepričanje posledica pristranskega spomina, saj odrasli izgubijo natančno predstavo o svojem otroštvu, zaradi česar v spomine na svoja otroška leta projicirajo svoje trenutne vrline.

starejši in mladi — Foto: Srdjan Živulović / Bobo

Mnenje o “današnji mladini” se glede na njune ugotovitve zaostruje premo sorazmerno s starostjo, odvisno pa je tudi od osebnostnih lastnosti. Avtoritarni ljudje bodo denimo bolj prepričani, da današnji mladi nimajo več spoštovanja do starejših. Inteligentni ljudje bodo menili, da je današnja mladina poneumljena. Ljudje, ki veliko berejo, bodo tožili zaradi slabih bralnih navad med mladimi.

Varnost je prehitela svobodo

Ena stvar pa se je, vsaj v Sloveniji, pri mladih v zadnjih desetletjih glede na raziskave vendarle spremenila, je opozoril dr. Samo Uhan. “Pri mladih je bil včasih najpomembnejša vrednota avtonomnost, neodvisnost v smislu življenja na svojem, tudi za voljo manjšega udobja in ekonomskega tveganja.”

Nič ni bilo narobe, če si bil reven študent, ker si imel zagotovljeno najvišjo možno vrednoto – svobodo.

Foto: Srdjan Živulović/Bobo

“Danes je postala finančna varnost za mlade bolj pomembna od svobode, saj obstaja velika motivacija po izogibanju morebitnemu socialnemu posmehu. Mladi so raje ekonomsko varni in živijo pri starših, kot da bi kdo opazil, da niso družbeno uspešni. Materialne dobrine so s tega vidika bolj pomembne kot včasih.”

Nekritično opevanje preteklosti

S tem, da smo kritični do sveta okoli sebe in do stranpoti družbe, ki jih je še vedno na pretek, ni nič narobe. “Občutek, da bi stvari v družbi lahko in morale biti boljše, je pomemben za družbeni napredek, hkrati pa slab z vidika trenutnega počutja in zadovoljstva,” je poudaril dr. Mastroianni. “Tudi ko se stvari izboljšajo, ne boste zadovoljni, ker boste začeli razmišljati o drugih stvareh, ki bi jih še morali izboljšati.”

Problem nastane, ko kritičnost do današnje družbe pomešamo z nekritičnim opevanjem preteklosti, v kateri so “ženske vedele, kje jim je mesto”, v kateri nam ni bilo treba enakopravno sobivati z različnimi manjšinami in v kateri smo lahko fosilna goriva kurili brez slabe vesti zaradi podnebnih sprememb.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.