Menu Item
Potem ko so mediji poročali, da je sistemski nadzor nad Psihiatrično kliniko Ljubljana pokazal številne nepravilnosti, smo na N1 neuradno pridobili poročilo nadzora. Šestčlanska komisija, ki je bila pred skoraj enim letom ustanovljena pri ministrstvu za zdravje, je v poročilu med drugim pozvala ministrstvo in svet zavoda, naj pristopita k zamenjavi celotnega vodstva, saj da klinike ne morejo voditi ljudje, ki so jo pripeljali v takšno situacijo. Vodstvo klinike medtem komisiji očita pristranskost, nestrokovnost, malomarnost, zlonamernost in elemente kaznivih dejanj ter napoveduje postopke zoper člane. Svet zavoda, že tretji v zadnjem letu, na ugotovitve nadzora še ni reagiral. Varuh človekovih pravic je te dni za N1 opozoril, da se sooča z neodzivnostjo in neskladnimi trditvami klinike in ministrstva za zdravje. Generalni direktor klinike prof. dr. Bojan Zalar je bil medtem med eminentnimi povabljenci na slavnostni seji mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, ki jo vodi župan Zoran Janković.
46 pričevanj, 23 so jih predali kriminalistom
Sistemski nadzor nad Univerzitetno psihiatrično kliniko Ljubljana (UPK Ljubljana), ki ga je eno leto izvajala šestčlanska komisija pri ministrstvu za zdravje oziroma uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu (UNKIZ), je – kot smo že poročali – pokazal na številne nepravilnosti. Na N1 smo zdaj dobili in temeljito preučili poročilo, iz katerega izhaja, da je komisija na podlagi dokumentacije in “verodostojnih prič” ugotovila, “da so zaposleni izvajali nasilje nad pacienti, tako verbalno kot tudi fizično”.
Komisija je v poročilu opozorila, da se izvajalcu zdravstvene dejavnosti lahko odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti, če ta ne odpravi pomanjkljivosti, ki bi lahko povzročile neposredno nevarnost za zdravje ljudi. V poročilu je navedenih 139 ukrepov in priporočil, med drugim tudi, naj generalni direktor prevzame odgovornost za dogodke, ministrstvo za zdravje in svet zavoda pa naj pristopita k zamenjavi celotnega vodstva klinike.
Poročilo smo na N1 dobili neuradno, saj na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi ministrica Valentina Prevolnik Rupel, vztrajajo, da postopek nadzora še ni zaključen. Vendar pa to ne spremeni dejstva, da je poročilo komisije dokončno, kar nam je potrdilo več virov. To izhaja tudi iz pravilnika o upravnem nadzoru v zdravstvu, ki se smiselno uporablja tudi za sistemski nadzor.
Sistemski nadzor je tako pritrdil pričevanjem, ki smo jih na N1 v rubriki Poglobljeno prvič objavili pred enim letom. Takrat smo poročali, da naj bi nekateri zaposleni na psihiatrični kliniki izvajali fizično nasilje nad pacienti, ki so bili hospitalizirani na sprejemnih oddelkih. V nekaterih primerih naj bi bili pacienti, ki naj bi doživeli nasilje, v okviru posebnih varovalnih ukrepov privezani na postelji.
“Dali so mi dve injekciji, na silo. Tehnik mi je injekciji pribil v telo. Niso mi povedali, kaj mi dajejo. Potem so spustili rolete, da drugi pacienti ne bi videli v sobo. Pretepali so me po jajcih, po vsem telesu. Blazino so mi pritiskali direkt na obraz. Občutek sem imel, da me hočejo umoriti. Dušil sem se. Mislil sem, da bom umrl.”
Del pričevanja enega od pacientov za N1
Oktobra smo objavili nova pričevanja o nasilju nad starejšimi pacienti. Za N1 sta spregovorili izredni študentki z dolgoletnimi izkušnjami v zdravstvu, ki sta že decembra 2022 več nadrejenim prijavili nasilje nad starejšimi pacienti na enoti za gerontopsihiatrijo, a klinika, kot smo pokazali, več mesecev ni ustrezno ukrepala. Nadzori, ki so jih v zvezi s to prijavo izvedli poleti, pa so bili glede na dokumentacijo in pričevanja izpeljani vprašljivo.
“Gospod je sedel na stolu na hodniku, tehnik pa je prišel mimo in ga brez kakršnegakoli povoda najprej dvakrat ali trikrat brcnil v golen, potem pa še nekajkrat z roko udaril po glavi.”
Del pričevanja ene od študentk za N1
Vodstvo klinike je v obeh primerih zatrjevalo, da so postopke izpeljali ustrezno. Možnost, da se nasilje dogaja, so takrat kategorično zavrnili.
Potem ko smo konec maja lani objavili prva pričevanja, je ministrstvo za zdravje oz. UNKIZ sporočil, da so uvedli sistemski nadzor nad kliniko. Tedanji minister Danijel Bešič Loredan je dejal, da je “izjemno razočaran nad nastopi” generalnega direktorja prof. dr. Bojana Zalarja in ga je zato pozval k odstopu, vse “ustrahovane”, ki jih je strah podati uradno prijavo, pa povabil na pogovor na ministrstvo.
Ministrstvo je tako že pred skoraj enim letom pridobilo 46 pričevanj, od tega so jih 23 predali kriminalistom. Kljub temu se je ministrstvo ob vprašanju, ali je sprejelo ukrepe v smeri večje kakovosti in varnosti obravnave pacientov na kliniki, pozneje sklicevalo na sistemski nadzor, ki da še ni zaključen.
Varuh človekovih pravic za N1: neodzivnost in neskladne trditve klinike in ministrstva
Varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki vodi več postopkov v povezavi s kliniko, je pred dnevi za N1 opozoril, da se soočajo z neodzivnostjo klinike in pristojnih, ministrstvo in kliniko pa da so tudi opozorili na neskladja v njihovih trditvah.
“Varuh človekovih pravic je v vsem tem času že večkrat z različnimi ekipami sodelavk in sodelavcev Varuha napovedano in nenapovedano obiskal kliniko. Zaradi očitkov neustrezne obravnave je na vodstvo naslovil številne poizvedbe z vsebinskimi vprašanji glede domnevnih nepravilnosti, ki so mu bile naznanjene.”
“Varuh se sooča z neodzivnostjo pristojnih in vodstva klinike, zato se je bil primoran obrniti tudi na svet zavoda. Varuh je tako Ministrstvo za zdravje kot tudi UPK Ljubljana opozoril na številna neskladja v njihovih trditvah.”
Spomnimo, da je Zalar pred enim letom, potem ko ga je Bešič Loredan pozval k odstopu, napovedal, da se bo od direktorskega mesta poslovil, če bo v sistemskem nadzoru ugotovljeno, da je storil strokovne napake oziroma da je zanje objektivno odgovoren. Zdaj ko je nadzor zaključen in je komisija opozorila na številne sistemske težave, je odziv generalnega direktorja drugačen. V pripombah na poročilo komisije, do katerega ima po pravilniku o upravnem nadzoru klinika pravico, je poudaril, da je bilo delo komisije pristransko, nestrokovno in nezakonito. Članom komisije očita tudi več kaznivih dejanj in napoveduje postopke proti njim. Ministrstvo poziva, naj prav tako ukrepa zoper člane komisije, ob tem pa predlaga imenovanje nove komisije. O tem podrobneje v nadaljevanju.
Kot boste še videli v nadaljevanju, je bil v času, ko so mediji že poročali o obremenilnem poročilu nadzora, direktor Zalar vabljen tudi na slavnostno sejo mestnega sveta Mestne občine Ljubljana. Tja ga je povabil župan Zoran Janković.
A začnimo na začetku.
210 strani poročila, 139 ukrepov in priporočil
Komisijo za sistemski nadzor je UNKIZ imenoval pred skoraj enim letom. V okviru nadzornih dejanj je pregledovala dokumentacijo, opravila razgovore s pričami in nenapovedano obiskala kliniko. Predmet nadzora je bil “nadzor nad izvajanjem predpisov s področja opravljanja zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja ter področja materialnega poslovanja in nadzor nad strokovnostjo, kakovostjo in varnostjo dela pri izvajalcu v obdobju od 1. 1. 2016 do 31. 10. 2023”, še izhaja iz poročila.
V poročilu komisije, ki obsega 210 strani, je veliko pozornosti namenjene sistemu kakovosti, kulturi varnosti ter ukrepanju vodstva ob odklonih. Komisija se je ukvarjala tudi z nekaterimi konkretnimi prijavami nasilja, med drugim z že omenjenimi prijavami nasilja nad starejšimi ter s prijavo nasilja nad mladoletnikom.
Spomnimo, šlo je za 14-letnika, ki naj bi ga zdravstveni tehnik privezanega na posteljo udaril in dušil. Policija je pozneje podala kazensko ovadbo, tožilstvo pa je ovadbo zavrglo.
O nasilju nad pacienti je komisija govorila s pričami in preučevala dokumentacijo, izhaja iz poročila, izvedli pa so tudi razgovor z generalnim direktorjem Zalarjem. Kot piše v poročilu, na podlagi izjav nekaterih prič “komisija sklepa, da nasilno vedenje izvaja manjše število zaposlenih, ki jih zaradi nejasnih razlogov zlasti vodje ščitijo na kliniki”.
Eden od ukrepov prevzem odgovornosti direktorja
V obeh omenjenih primerih, o katerih smo poročali tudi na N1, je komisija ugotovila pomanjkljivosti pri postopkih obravnave prijave. V primeru nasilja nad mladoletnikom je komisija ugotovila, da dokumentacija o dogodku ni bila ustrezno izpolnjena. V primeru nasilja nad starostniki pa je komisija med drugim ugotovila, “da je bil direktor obveščan, vendar z njegove strani ni bilo ustreznega ukrepanja”.
Komisija je sklenila, da obstaja velika verjetnost, da se je “izvajalo nasilno vedenje nad pacienti, ki niso sposobni presojati ali podati izjave, saj gre za starejše in dementne paciente”.
V tem delu je opozorila, da v primeru, da izvajalec zdravstvene dejavnosti ne odpravi pomanjkljivosti, ki bi lahko povzročile neposredno nevarnost za zdravje ljudi, zakon o zdravstveni dejavnosti kot skrajni ukrep predvideva odvzem dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti.
Komisija je kot enega od ukrepov navedla prevzem odgovornosti direktorja:
“Ukrep: Prevzem odgovornosti direktorja za vse dogodke, ki so vezani na UPK Ljubljana, še posebej, ko so le-ti prišli v javnost, in tudi ostalih podrejenih vodij za neustrezno ukrepanje.”
Poudarila je, da direktorjeva odgovornost v primerih neustreznega ukrepanja ali pomanjkljivega opravljanja nadzora nad nasiljem nad pacienti ni le v izvajanju zakonskih ukrepov po incidentu, ampak tudi v proaktivnem delovanju za preprečevanje takšnih situacij. Direktor bi moral biti ključen pri ustvarjanju kulture varnosti, spoštovanja in profesionalnosti, so zapisali. “Tekom izvedbe sistemskega nadzora v UPK Ljubljana pa komisija v postopkih, ki jih je izvedla ustanova, ugotavlja pomanjkljivosti in pomanjkljivo ravnanje večine vodstvenih struktur,” je navedla komisija.
Zapisi o uporabi blazine za dušenje pacientov
Komisija je v poročilu opozorila tudi na neustreznost uporabe blazin oziroma vzglavnikov, s katerimi naj bi umirjali oziroma dušili paciente:
“Domnevna uporaba blazine za umirjanje (dušenje) pacientov je bila izpostavljena na sejah SKZN (strokovnega kolegija zdravstvene nege, op. a) že pred več leti. Gre za metodo, ko se pri hudo vznemirjenih pacientih blazino tišči na obraz pacienta z namenom, da pacient izgubi zavest in se umiri. V času umirjanja se izvedejo vse druge intervencije, ki se sicer zaradi hudo vznemirjenega pacienta niso uspele izvesti. Gre za prepovedano metodo, ki je bila uporabljena v polpretekli zgodovini psihiatrije in za skrajno nevaren ukrep pri pacientih s težavami v duševnem zdravju. O tem, da se metode poslužujejo v kliniki, pričajo skoraj identični zapisi glede tega v pritožbah tako zaposlenih kot pacientov.”
V poročilu je sicer omenjeno, da je strokovna direktorica prof. dr. Blanka Kores Plesničar že jeseni 2022 dala navodilo, da je uporaba blazine oz. vzglavnika “za preprečevanje ugrizov in pljuvanja” prepovedana, a da zaposleni tudi po tem niso bili enotnega mnenja o uporabi blazine.
Direktor Zalar pa je, kot izhaja iz poročila, v pogovoru s komisijo dejal, da so mu zaposleni povedali, da “ko je pacient nemiren, začne butati z glavo, da mu takrat položijo blazino na glavo, da se mu kaj ne zgodi, da pa bi z vrha dol dušil, da tega primera pa ni”.
Komisija je navedla ukrep:
“Ukrep: Takojšnje prenehanje izvajanja vseh prepovedanih metod in zagotoviti izobraževanje iz sodobnejših in bolj učinkovitih metod in pristopov.”
V delu o sistemu kakovosti na kliniki so zapisali:
“Komisija po pregledu pisne dokumentacije in zaključenih razgovorih ugotavlja, da so zaposleni izvajali nasilje nad pacienti, tako verbalno kot tudi fizično, za kar obstajajo tako dokumentirana gradiva kot tudi verodostojne priče. Zaradi neprimernega odziva vodstva in nenaklonjenosti takojšnjemu ukrepanju ob prvih odklonih, ki niso bili opredeljeni kot tveganje v Registru tveganj, pa so ravnanja naraščala tako po obsegu kot tudi nasilnih dejanjih. Zaposlenih, ki takih ravnanj niso odobravali, niso ustrezno zaščitili, kar pomeni, da je vodstvo dajalo večjo podporo zaposlenim, ki niso opravljali dela v skladu s strokovnimi priporočili, smernicami, kliničnimi potmi.
Ocenjujemo, da klinika sistemsko ne zna urediti tveganja potencialnega nasilja zdravstvenih delavcev nad pacienti. Nima vzpostavljenih mehanizmov za prepoznavanje in obvladovanje tveganj nasilja zaposlenih nad pacienti.”
Prepoznani elementi kulture obtoževanja
Glede vodenja sistema kakovosti je komisija navedla še, da je iz pogovora z direktorjem in iz pregleda dokumentacije razvidno, “da se v UPK sistem vodenja in nenehnega izboljševanja kakovosti ne izvaja”. “V izvajanje strokovnih nadzorov je vključena nepooblaščena oseba (odvetnica) in nestrokovnjak na tem področju. (…).”
“Na podlagi ugotovitev strokovnih nadzorov se ne izvajajo sistemski korektivni in preventivni ukrepi za reševanje nasilja na UPK. Celoten sistem kakovosti in varnosti v UPK ne živi, ampak je le napisan na papirju, pa še tam je pomanjkljivo opredeljen.”
Komisija je ob tem opozorila, da so na kliniki pri obravnavi napak “občutno prepoznani elementi kulture obtoževanja, krivdnega pristopa, iskanja in kaznovanja krivca” in da klinika pri obravnavi odklonov izhaja iz individualne odgovornosti posameznika, ne pa iz sistemskega pristopa.
Strah pri zaposlenih po oceni komisije, “najverjetneje načrtno”, povzroča tudi prisotnost odvetnice, ki da sodeluje tudi v komisijah za izredni strokovni nadzor, usmerja potek razgovorov in po mnenju komisije “vpliva na mnenja zaposlenih”.
Kot smo na N1 že poročali, klinika že dlje časa sodeluje z odvetnico Ireno Dobravc Tatalovič iz odvetniške družbe Dobravc Tatalovič Kač, ki ji je klinika samo v zadnjem letu glede na javno dostopne podatke nakazala več kot 200.000 evrov, od leta 2010 pa že več kot milijon evrov.
Priče prosile za termine izven delovnega časa
Komisija je na več mestih v poročilu izpostavila, da je zaposlene strah opozoriti na nepravilnosti, ki so jim priča, in da to kaže na veliko verjetnost, da na kliniki “ni vzpostavljeno okolje, v katerem bi se zaposleni počutili varne ob podaji prijave”. Glede udeležbe zaposlenih na razgovorih s komisijo so v poročilu zapisali:
“Večina vabljenih prič je svoj termin razgovora s komisijo uskladila tako, da se ga je udeležila izven svojega delovnega časa. V nekaterih razgovorih je bilo mogoče zaznati strah, da bi kdorkoli od sodelavcev izvedel za udeležbo ali vsebino samega razgovora. Vabljeni so prosili, če lahko termine s preostalimi razporedimo tako, da se med seboj ne bodo srečali.”
Prav na področju sistema kakovosti je komisija predlagala največ, kar 18 ukrepov. Ti se nanašajo na vzpostavitev sistemov in mehanizmov za izboljševanje kakovosti in upravljanje s tveganji, izobraževanje zaposlenih in usposabljanje vodstva, prenehanje kaznovalne politike in vzpostavitev kulture varnosti itn.
Med ukrepi je zapisala:
“Ukrep: Nadzorna komisija je pri vodstvu UPK Ljubljana zaznala elemente lažne odličnosti in patološke kulture: ne sprejemajo napak, potreb po spremembah, spremembe naredijo le, ko je zunanja potreba po tem oziroma da so vidne na zunaj; ne vodijo ukrepov za preprečevanje takih vedenj (primeri nasilja nad pacienti).
Kot ukrep komisija predlaga takojšnjo zamenjavo vodstva UPK Ljubljana, saj UPK ne morejo voditi ljudje, ki so pripeljali v tako situacijo. Svet UPK Ljubljana in ministrstvo naj pristopita k razrešitvi direktorja in ostalega vodstva in namestita ljudi, ki bodo neobremenjeni z zgodovino dogajanja, z namenom vzpostaviti ustrezno stanje.”
V sklepnem delu je komisija še zapisala:
“Direktor ne le da ne izvaja sistemskih in učinkovitih ukrepov za preprečevanje tveganja nasilja zaposlenih nad pacienti, kar pomeni, da tveganja ne regulira in ne obvladuje, njegove izjave celo kažejo, da se niti ne zaveda svoje odgovornosti. Zaradi posebnih razmer, ki vladajo v vseh institucijah, in velike razlike v razmerju moči med institucijo (vodstvom) in posameznikom, je vedno na strani institucije odgovornost, da dokaže, da so neutemeljene obtožbe glede zlorab in nasilja zaposlenih nad pacienti.”
Komisija je v poročilu omenila tudi poročilo Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornice – Zveze), ki je zaradi več prijav o nepravilnostih decembra 2022 izvedla izredni strokovni nadzor na kliniki.
V Zbornici – Zvezi so takrat opozorili, da nasilja niso mogli z gotovostjo ne potrditi ne ovreči, so pa izrazili zaskrbljenost nad ustreznostjo zaznave, prijave in obravnave incidentov. Zalar je pozneje na novinarski konferenci dejal: “Naj nam dajo prave nadzore, ne nadzore, ki imajo meglena ugibanja, ali nekje nekaj je ali ni”, na vprašanje N1, ali torej poročilo Zbornice ni bilo dovolj strokovno, pa je direktor odgovoril, da je bil nadzor z organizacijskega vidika dober, “vsebine pa niti ni”.
Komisija za sistemski nadzor je tako v zaključku poročila zapisala:
“V vsaki organizaciji je vedno še nekaj prostora za izboljšave, zato vsako kakovostno vodstvo upošteva strokovne pripombe in priporočila za izboljšave. Pri aktualnem vodstvu UPK Ljubljana pa ne le, da ne izkazuje težnje po napredku in izboljšavah, v zvezi s poročilom Zveze-Zbornice zavzema stališče kot da tega poročila ni bilo oziroma ga je pripravila nekompetentna in nepristojna organizacija. Vodstvo UPK Ljubljana tudi ne prepoznava svoje odgovornosti glede dokazovanja v zvezi z (ne)upravičenimi obtožbami glede nasilja v UPK Ljubljana, temveč zmotno meni, da je njihovo vodenje najpomembnejše zdravstvene institucije na področju duševnega zdravja ustrezno zato, ker imajo v UPK Ljubljana tako netransparentno urejeno delovanje, da zlorab ni mogoče nedvoumno dokazati”.
Komisija je sicer v obsežnem poročilu navedla tudi številne druge nepravilnosti, denimo nepravilnosti glede poročanja in ukrepanja ob opozorilnih nevarnih dogodkih, tudi samomorih, nepravilnosti pri spreminjanju sistemizacije delovnih mest, konflikt interesov, v katerem da sta generalni direktor, s tem, ko opravlja funkcijo pomočnika direktorja za raziskovalno dejavnost, ter strokovna direktorica, ki je v funkciji pomočnika strokovnega direktorja za izobraževanje nadrejena sama sebi, neizpolnjevanje obveznosti glede varovanja zdravil in narkotikov, neustrezno odzivanje vodstva na kadrovsko problematiko …
Klinika s pravnim mnenjem proti ministrstvu
V poročilu je komisija omenila tudi dejstvo, da se svet zavoda po zamenjavi predstavnikov ustanovitelja junija lani zaradi navedb klinike, da slednji niso bili imenovani zakonito, ni sestal pet mesecev. Klinika je to nezakonitost zatrjevala na podlagi pravnega mnenja dr. Rada Bohinca, ki mu je za pripravo mnenja plačala 2.800 evrov.
Ministrstvo je vztrajalo, da je sklep vlade o imenovanju nadomestnih članov zakonit. Kljub temu direktor ni sklical konstitutivne seje, kot mu nalaga poslovnik, izhaja iz poročila komisije. Zato je komisija kot ukrep navedla tudi “izvrševanje sklepov Vlade RS”.
Trije sveti v enem letu
Svet v trenutni sestavi je tako že tretji v zadnjem letu, potrjen pa je bil oktobra lani. Vodi ga Tomaž Subotič, poslovnež, ki ga je vlada imenovala tudi v svet zavoda celjske bolnišnice, potem ko se je tam zgodila zamenjava identitet dveh pacientov.
Svetniki so nato na prvi seji 20. decembra sklenili, da so zadovoljni s pojasnili vodstva klinike. Izjavo v njihovem imenu je podpisal in medijem poslal kar generalni direktor Zalar.
V zvezi s poročilom nadzorne komisije svetniki še niso reagirali, čeprav je Radio Slovenija o tem poročal že v začetku maja. Na zadnji seji, 8. maja letos, se po naših informacijah s poročilom sploh niso ukvarjali, čeprav so mediji o tem poročali že nekaj dni prej. Subotič nam je takrat pojasnil, da jim ministrstvo poročila še ni posredovalo. Na seji naj bi se seznanili zgolj s tem, da vodstvo klinike pripravlja svoj odgovor.
Subotič nam je pred nekaj dnevi sporočil, da je preučil šele del poročila in da se bo v naslednjih dneh odločil, za kdaj bo sklical sejo. Po neuradnih informacijah naj bi se svetniki sestali v roku naslednjih dveh tednov.
Odgovor klinike na poročilo: Vse ugotovitve neresnične in neizkazane, takšni tudi ukrepi
Če je generalni direktor Bojan Zalar pred letom dni dejal, da bo v primeru, če bo sistemski nadzor ugotovil strokovne nepravilnosti oz. njegovo objektivno odgovornost zanje, sam odstopil, je zdaj njegov odziv na poročilo komisije drugačen.
V sporočilu, ki ga je posredoval STA, je poudaril, da je bila komisija pri svojem delu pristranska, nestrokovna in da je delovala nezakonito.
Klinika, ki ji je komisija po zaključenih nadzornih dejanjih poročilo poslala na vpogled, ima po pravilniku o upravnem nadzoru v zdravstvu pravico, da na ugotovitve poda mnenje. Kliniko smo zaprosili, naj nam to mnenje oziroma pripombe posreduje v celoti, a nam jih niso poslali. Kot pa smo izvedeli neuradno, je Zalar v odzivu med drugim izpostavil, da komisija ni priložila dokazov in da priče, ki jih navaja kot dokaz, “skriva”. Zalar zato meni, da je bila kliniki kršena ustavna pravica do pravnega sredstva, da so vse ugotovitve “neresnične in neizkazane”, enako pa tudi vsi ukrepi, ki izhajajo iz teh ugotovitev.
Zalar se je po naših informacijah posebej ostro odzval na povzemanje izjave ene od prič, ki je, glede na zapisano v poročilu komisije, povedala, da nasilje izvaja 18 zaposlenih. Zalar je opozoril, da je bilo povzemanje te izjave “namerno” napačno, komisiji pa očital malomarnost in celo kaznivo dejanje nevestnega dela v službi. Prav tako je zaradi nekaterih “neresničnih in žaljivih” navedb glede odvetnice, ki sodeluje s kliniko, zoper člane komisije napovedal kazenske ovadbe.
Očitke o nasilju nad mladoletnikom in nad starejšimi pacienti je Zalar zavrnil, prav tako očitke o neustreznem ukrepanju v teh primerih. Poudaril je, da klinika “korektno in strokovno skrbi tudi za zagotavljanje varovanja pravic pacientov in zaposlenih ter za etično in neoporečno delo vseh zaposlenih”.
Poudaril je, da ne generalni direktor in ne ostali zaposleni na vodilnih položajih klinike “ne morejo in ne bodo prevzemali odgovornosti na način, kot to v ukrepu absurdno določa komisija”, saj da so mediji poročali “o domnevnih dogodkih, o domnevnem nasilju in neimenovanih pričah, brez kakršne koli dokazne podlage, predvsem pa brez ustreznih dokazil s strani za to pristojnih organov pregona in drugih pristojnih organov.”
Članom komisije očita kazniva dejanja
Zalar je, kot smo še izvedeli, poudaril, da komisija ni kompetentna za podajo ocene, ali se je nasilje dogajalo, in ji očital, da za to ni predložila nobenih dokazov. Zato, trdi, tudi klinika ne more in ni dolžna “odpravljati pomanjkljivosti dogodkov”, “ki se sploh niso zgodili oz. za to ne obstajajo nikakršni dokazi oz. tega niso potrdili za to pristojni organi”.
V odzivu na predlog komisije, naj ministrstvo in svet zavoda pristopita k razrešitvi direktorja in ostalega vodstva, je Zalar zapisal, da je ukrep “neutemeljen in nesmiseln”, saj da komisija nasilja ni ugotovila, njene predpostavke pa da temeljijo na “insinuacijah posameznikov”.
Komisiji je očital, da pri izrekanju tako hudih ukrepov, kot je razrešitev vodstva, sledi “nedokazanim in neresničnim navedbam, kar kaže na zlonamerno in naklepno ravnanje”, cilj pa da je oviranje delovanja klinike. Tudi na tej točki članom komisije očita malomarnost in ravnanje z znaki kaznivih dejanj.
Komisiji, ki da ob zatrjevanih indicih o nasilju ni ustrezno ukrepala in obvestila organov pregona ter vodstva klinike, Zalar očita “nespodobnost in zlasti zlonamernost”, saj da je “njen izključni namen diskreditacija”. Tudi na tem mestu članom komisije očita znake nekaterih kaznivih dejanj in ministrstvo za zdravje poziva, naj ukrepa proti njim.
Poročilo je ocenil kot nepravilno in nezakonito, predlagane ukrepe pa kot neutemeljene. Ministrstvu je, kot rečeno, predlagal, naj imenuje novo komisijo z ustreznejšo sestavo članov.
Ministrstvo še vedno brez komentarja
Ministrica Valentina Prevolnik Rupel ob vsem tem dogajanju še vedno ne daje vsebinskih komentarjev. Medtem ko je njen predhodnik Bešič Loredan pred letom dni Zalarja pozval k odstopu in javno izjavil, da ima “zgodba o psihiatrični kliniki neslutene razsežnosti”, je sedanja ministrica tudi po tem, ko ima že nekaj časa na mizi poročilo nadzora in odziv klinike, redkobesedna.
“Sistemski nadzor še poteka, zato postopka v tej točki ne moremo komentirati. Ko bo nadzorna komisija zaključila vse postopke, bo povzetek nadzora dostopen javnosti,” so nam z ministrstva sporočili pred dnevi. “Prav tako bomo na ministrstvu poročilo preučili, po potrebi sprejeli nadaljnje ukrepe ter o njih obvestili javnost.”
Po naših zanesljivih informacijah je poročilo komisije dokončno, na podlagi ugotovljenih nepravilnosti pa mora ministrstvo v skladu s pravilnikom o upravnem nadzoru v zdravstvu izdati odločbo z ukrepi za odpravo nepravilnosti, ki bodo za kliniko zavezujoči.
Kdaj bo odločba izdana, nam na ministrstvu niso odgovorili.
Ministrstvo, ki ga je po odhodu Bešiča Loredana najprej začasno prevzel premier Golob, nato pa Prevolnik Rupel, v minulem letu ni sprejelo nobenega ukrepa v smeri izboljšanja kakovosti in varnosti obravnave pacientov na tej kliniki.
Pred meseci odšla predsednica komisije
Več sogovornikov, ki dobro poznajo razmere, nam je v zadnjem letu povedalo, da sistemski nadzor nad psihiatrično kliniko na UNKIZ ni bil prioriteta. Kot nam je decembra povedal vir, se je nadzor po njegovi oceni izvajal “s figo v žepu”. Februarja smo poročali, da je predsednica komisije dala odpoved na UNKIZ, kar naj bi bilo po naših neuradnih informacijah povezano tudi s sistemskim nadzorom, ki ga je vodila. Odstopilo naj bi tudi več članov komisije.
UNKIZ je očitke takrat zavrnil: “Sistemski nadzor je prioritetno obravnavan, v okviru za ta namen ustanovljene komisije. Gre za velik obseg prič in izjemno obsežno dokumentacijo z zelo zahtevno materijo, kar zahteva čas in poglobljen pregled,” so pojasnili decembra. Zagotovili so, da bo “nadzor končan v najkrajšem možnem času”.
Zalar v preteklosti gostoval pri SD
Bojan Zalar, ki vodi psihiatrično kliniko že od leta 2008, že dolgo velja za človeka, ki ima dobre odnose s politiko.
Nazadnje je bil na čelo klinike imenovan leta 2021 v času vlade Janeza Janše. To je že njegov četrti mandat . Njegovo ime pa se je v času njegovega direktorovanja pojavljajo v medijih tudi v povezavi z vsaj še dvema drugima političnima strankama.
Leta 2018 je v času sestavljanja Šarčeve vlade Reporter poročal, da bi bil Zalar lahko kandidat za ministra za zdravje, če bi ta resor prevzela stranka SD. “Še vedno ni znano, kdo bodo notranji minister, minister za javno upravo in minister za zdravje. Če bi slednjega prevzela SD, naj bi bil pripravljen rokave zavihati direktor psihiatrične klinike Bojan Zalar,” je takrat zapisal novinar Igor Kršinar.
Samo nekaj mesecev pred tem je Zalar nastopil na enem od javnih posvetov Samozavestna Slovenija, ki jih je SD organizirala v predvolilnem letu.
Iz stranke SD so nam že pred nekaj meseci odgovorili, da Zalar ni član te stranke, da pa je na povabilo SD leta 2018 bil na dveh sestankih Sveta SD za zdravstvo. “Na sestanka je bil povabljen kot mnogo drugih strokovnjakov s področja zdravstva, z željo, da se v razpravo o aktualnih vprašanjih zdravstva vključi širok krog deležnikov. Sicer gospod Zalar nikoli kasneje ni sodeloval na srečanjih Sveta, tudi ni bil in ni član Socialnih demokratov.”
Na vprašanje, ali drži, da ga je stranka želela na mestu ministra za zdravje, so odgovorili: “Ker leta 2018 v koalicijskih pogajanjih Ministrstvo za zdravje ni pripadlo SD, se o kandidatih za ministra/ico nismo pogovarjali.”
V SD so ob tem poudarili, da so že junija lani opozorili, da naj se “vse okoliščine dogajanja na Psihiatrični kliniki Ljubljana čim prej razjasnijo ter se ukrepa v prid zaščite psihiatričnih pacientov po zakonskih in najvišjih etičnih normativih”.
Dodali so, da so že takrat na tedanjega ministra za zdravje naslovili tudi pobudo in apel, da, med drugim, “ministrstvo uvede strožji nadzor nad vsemi deležniki ter dogajanjem znotraj Psihiatrične klinike Ljubljana”.
Na ministrskem stolčku naj bi ga želela Pozitivna Slovenija
Zalarjevo ime pa se je v povezavi s politiko pojavljalo že v začetku leta 2014. Po odstopu tedanjega zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja konec leta 2013 naj bi na tem mestu želela Zalarja Pozitivna Slovenija (PS), ki jo je ustanovil Zoran Janković. O tem je poročal MMC SLO. “Krožijo neuradne informacije, da bi PS na tem položaju rad videl Bojana Zalarja,” je marca 2014 zapisala novinarka Saša Banjanac Lubej. To se sicer ni zgodilo, tedanja premierka Alenka Bratušek je na to funkcijo predlagala Alenko Trop Skaza.
Pred kratkim smo v redakcijo prejeli fotografijo, na kateri je Zalar na slavnostni seji mestnega sveta Mestne občine Ljubljana ob 9. maju. Na fotografiji v prvih vrstah lahko vidimo aktualne in nekdanje vidne politike, med njimi – poleg Jankovića – predsednico Natašo Pirc Musar, predsednika državnega sveta Marka Lotriča, nekdanjega predsednika Milana Kučana, odvetnika in predsednika Uefe Aleksandra Čeferina, nekdanjega predsednika Danila Türka, ministrico Alenko Bratušek … V prvi vrsti sta bila tudi letošnja častna občana Julijana Žibert in Janez Koželj. Proslava je potekala samo nekaj dni po tem, ko so mediji – prvi med njimi Radio Slovenija – poročali o obremenilnih ugotovitvah sistemskega nadzora.
Na občino smo poslali vprašanja, na čigav predlog in s kakšnim razlogom je bil Zalar povabljen na proslavo ter ali so bili na proslavo povabljeni tudi direktorji drugih zdravstvenih ustanov, katerih ustanovitelj ni Mol.
Zanimalo nas je, kako Janković komentira pričevanja o nasilju na kliniki in ali podpira generalnega direktorja. Ne nazadnje je bila v svetu zavoda, ki je kljub pričevanjem o nasilju junija lani soglasno podprl vodstvo klinike, tudi predstavnica Mola Marija Horvat. Prav to je klinika pred meseci vključila v notranji strokovni nadzor v zvezi s finančno prevaro, vredno skoraj 50.000 evrov, o kateri smo tudi poročali. Horvat, ki ni zaposlena na kliniki, je bila predsednica komisije za notranji nadzor.
Dodajmo, da je Marija Horvat že tretji mandat predsednica nadzornega odbora Mestne občine Ljubljana, aktivna pa je tudi v stranki Desus.
Z Jankovićem “nista prijatelja, ga pa spoštuje kot dolgoletnega direktorja”
Z mestne občine so nam odgovorili, da je bilo na slavnostno sejo povabljenih 56 predstavnikov institucij s področja zdravstva, Zalar pa da je bil povabljen v funkciji generalnega direktorja psihiatrične klinike.
Glede dogajanja na tej kliniki so zapisali: “Stališče župana Zorana Jankovića je znano – pustimo pristojnim organom, naj opravijo svoje delo. Sodišča so tista, ki so pristojna za izrekanje sodb, in ne ulica. Dokler se nekomu ne dokaže krivda, velja za nedolžnega.”
Na vprašanje o tem, v kakšnih odnosih sta z Zalarjem, glede na omenjeno poročanje medijev iz leta 2014, pa so z občine odgovorili: “Župan Zoran Janković v tem času (leta 2014, op. a.) ni vodil stranke Pozitivna Slovenija pa tudi nikoli ni bil v vladi. Gospoda Zalarja pozna, vendar zasebno nista prijatelja, ga pa spoštuje kot dolgoletnega direktorja.”
Kaj pravi premier Golob?
Za komentar o dogajanju na psihiatrični kliniki smo vprašali tudi premierja Goloba. Zanimalo nas je, kako komentira dogajanje v zadnjem letu, resne očitke komisije za sistemski nadzor in očitke varuha, vprašali pa smo tudi, ali se bo zavzel za ureditev razmer na tej kliniki in s tem za uresničevanje pravic pacientov, ki jih poleg slovenske zakonodaje ščitijo mednarodne konvencije.
Iz kabineta predsednika vlade so nam pred dnevi sporočili: “Predsednik vlade dr. Robert Golob je večkrat poudaril, da ima ničelno toleranco do vsakršnega nasilja in ga ostro obsoja. Zdravstvena obravnava pacientov mora potekati skladno s konvencijami pravic pacientov in najsodobnejšimi pristopi za varno ter kakovostno delo.”
V kabinetu so dodali, da poročilo o sistemskem nadzoru še ni zaključeno. Ko bo, pa da se bo ministrstvo za zdravje odločilo o nadaljnjih ukrepih.
Kot rečeno, je poročilo po naših neuradnih informacijah zaključeno in dokončno, na podlagi poročila pa naj bi ministrstvo izdalo zavezujočo odločbo.
Spomnimo, da je oktobra skupina podpisnikov, med njimi ljudje z izkušnjo, strokovnjaki s področja duševnega zdravja, aktivisti in nevladniki, na več mednarodnih in evropskih organizacij poslala pismo s pozivom k nujnemu ukrepanju zaradi nasilja na psihiatrični kliniki. V pismu so opozorili na neodzivanje pristojnih ministrstev in vlade. “Priča smo velikemu utišanju pričevanj o nasilju, ki so jih podale žrtve, odsotnosti prevzemanja odgovornosti in pomanjkanju resne obravnave nasilja nad ljudmi z oviranostjo,” so opozorili v pismu.
