Ob obalah morja in jezer več glasov proti

Slovenija 12. Jul. 202117:21 > 18:453 komentarji
Delite:
Obala Koper
Foto: Tina Kosec/Bobo

Rezultati referenduma o vodah se v precejšnji meri ujemajo z rezultati prejšnjih državnozborskih volitev. Vendar na nedeljskem referendumu ni šlo samo za glasovanje o vladi. Na to kažejo izidi iz obmorskih volilnih okrajev ter okrajev okoli Blejskega in Bohinjskega jezera.

Glavno sporočilo izida nedeljskega referenduma o zakonu o vodi je popolnoma jasno. Ob 46-odstotni volilni udeležbi je proti glasovalo 86 odstotkov udeležencev. To pomeni, da je bil dosežen več kot dvakratnik zahtevanega kvoruma.

Zemljevidi glasovanja

Analiza izidov glasovanja po volilnih okrajih pa nam lahko ponudi nekaj pojasnil o volilnem obnašanju. V prvem zemljevidu predstavljamo podatke o deležu glasov proti zakonu med udeleženci referenduma. Drugi prikazuje volilno udeležbo, tretji pa upošteva oba podatka. Tretji torej kaže delež glasov proti med vsemi volilnimi upravičenci. Zemljevide je pripravil dr. Jernej Tiran z geografskega inštituta Antona Melika. Tiran je raziskoval tudi pretekle parlamentarne volitve z vidika razkola med mesti in podeželjem.

Podatki o volilnih okrajih kažejo, da je zakon nadpovprečen delež glasov za dobil v okrajih, kjer sta na zadnjih volitvah nadpovprečne rezultate dosegli desni stranki SDS in NSi. Izstopajo predvsem okraji Škofja Loka 2, Ribnica – Dobrepolje in Ajdovščina, edini od 88 volilnih okrajev, kjer je zakon dobil več kot 20-odstotkov glasov za. V vseh sta SDS in NSi na zadnjih parlamentarnih volitvah skupaj dobili več kot 45 odstotkov. Torej 15 odstotnih točk več kot na ravni države.

Na drugi strani je bil največji delež glasov proti zakonu v Ljubljani, na Obali, v Zasavju, Mariboru in Rušah. To so okraji, kjer že tradicionalno volijo leve oziroma levo-sredinske stranke.

Udeležba je bila v primerjavi s prejšnjimi referendumi zelo visoka. V primerjavi z zadnjimi parlamentarnimi volitvami je bila za šest odstotnih točk nižja, praviloma pa se je bolj znižala v okrajih, kjer tradicionalno volijo desne stranke.

Rezultata referenduma pa se ne da pojasniti samo z odnosom do političnih strank.

Izstopajo okraji ob obalah

Skupno je za zakon po dosedanjih podatkih glasovalo samo 104.793 ljudi, kar je manj kot polovica števila glasov, ki jih je na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2018 prejela vladajoča stranka SDS. Takrat jo je na volilnih listih obkrožilo 223.042 oseb. 63.792 ljudi pa je takrat volilo NSi, ki je verjetno edina preostala stranka, za katero lahko rečemo, da njeni takratni volivci danes podpirajo vlado.

Zagotovo se veliko podpornikov vladajočih strank referenduma ni udeležilo, ker bi bil zakon lahko potrjen tudi v primeru, če na volišča ne bi prišlo dovolj ljudi.

Bolj zanimivo je, da je bilo na nedeljskem referendumu glasov proti kar 677.119. To je za skoraj 217.000 več, kot so jih leta 2018 zbrale stranke LMŠ, SD, SMC, Levica, SAB in DeSUS. Te stranke so se pred takratnimi volitvami izrekle, da ne bodo sodelovale s predsednikom SDS Janezom Janšo.

Natančnih podatkov o lastnostih udeležencev referenduma ni, je pa Jernej Tiran v podatkih o okrajih opazil nekaj zanimivih odstopanj od rezultatov zadnjih parlamentarnih volitev. Če upoštevamo udeležbo, je v obeh radovljiških volilnih okrajih proti zakonu glasovalo več ljudi, kot bi pričakovali, pravi. “Tam sta Blejsko in Bohinjsko jezero,” izpostavlja, “Lahko bi sklepali, da so se tamkajšnji prebivalci bolj poistovetili s tematiko zaščite voda in so bili bolj zaskrbljeni zaradi morebitnih posegov v prostor.” Na Blejskem jezeru je na primer Greenpeace razvil transparent s pozivom k glasovanju proti zakonu.

Verjetno isto velja za okraje ob morju. V Kopru, Izoli in Piranu je proti zakonu glasovalo več kot 90 odstotkov udeležencev, kar ni presenetljivo, saj gre za tradicionalno leve okraje. Udeležba pa je bila za te kraje neobičajno visoka, čeprav še vedno nižja od državnega povprečja.

Tiran meni, da je treba biti previden pri vprašanju, kaj ti rezultati pomenijo za razpoloženje volilnega telesa v prihodnje. “Voda in dostop do nje imata velik psihološki in simbolni pomeni, ki saga onkraj političnega, mobilizacija volivcev pa je bila mnogo bolj intenzivna na strani nasprotnikov zakona,” pravi.

“So pa stranke z referendumom dobile neko osnovno informacijo, kje prebivajo volivci, na katere lahko računajo na prihodnjih volitvah. Na prvi pogled je videti, da se ta razmerja v primerjavi s prejšnjimi volitvami niso bistveno spremenila,” dodaja.

 

Maver: To so drugi ljudje

Rezultate referenduma po volilnih okrajih je pregledal tudi zgodovinar in politični analitik Aleš Maver, ki meni, da rezultat kljub določenemu ujemanju v glavnem ni primerljiv z rezultatom parlamentarnih volitev. “Tema je bila drugačna, nasprotnikom novele pa je uspelo prodati preprosto krilatico ’Vlada nam hoče vzeti pitno vodo’, proti kateri učinkovite obrambe ni,” je pojasnil. Po njegovem mnenju je bil “protijanševski” moment šele tretji najpomembnejši faktor. Pomembnejša sta bila skrb za vodo kot osnovno dobrino in vpliv okoljskega gibanja okrog švedske aktivistke Grete Thunberg, pravi Maver. “Odločanje na parlamentarnih volitvah je bolj kompleksno kot zgolj binarno ’sem za vodo ali za proti vodi’. Predvidevam, da so v nedeljo glasovali precej drugačni ljudje kot na volitvah 2018,” dodaja.

Komentari

Vaš komentar