Evropska centralna banka je prejšnji teden sprejela prelomno odločitev, da konča odkupe obveznic držav in julija prvič dvigne obrestne mere. Najprej za 0,25 odstotne točke, že septembra pa verjetno še za pol odstotka. A ekonomist in profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Mojmir Mrak meni, da ECB z ukrepi zamuja in da bomo s povišano inflacijo morali živeti še nekaj let. Od česa je odvisno, ali se bo evrska inflacija, ki je bila konec maja že pri 8,1 odstotka, umirila? In kaj odločitev ECB pomeni za nas, prebivalce evrske države?
Po mesecih visoke inflacije v evrskem območju je bila osrednja finančna institucija evrskega območja prisiljena v ukrepanje, pravi profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Mojmir Mrak. “Če je osnovni cilj Evropske centralne banke (ECB) stabilnost cen in v tem okviru vzdrževanje inflacije na nivoju okoli dveh odstotkov, inflacija pa je dejansko že osemodstotna, je jasno, da je morala ukrepati.”
Dvig obrestnih mer je praviloma eden osnovnih ukrepov denarne politike za krotenje inflacije, ki se v Evropi krepi že leto dni. A ECB je še konec lanskega leta zastopala stališče, da je inflacija začasna, po začetku vojne v Ukrajini pa je njena predsednica Christine Lagarde večkrat javno poudarila, da inflacijo poganjajo cene uvoženih surovin in energentov in da zato dvig obrestne mere ne bo pomembno prispeval k umirjanju inflacije. Guvernerji nacionalnih bank držav članic evroobmočja so se razdelili v dva tabora. Prvi, z Nemčijo na čelu, je zagovarjal zaostrovanje denarne politike. Drugi tabor, v katerem so tudi višje zadolžene periferne evrske države, kot sta Italija in Španija, je pritrjeval stališču vodstva ECB o začasnosti inflacije.
“Takšna razdeljenost med člani sveta guvernerjev gotovo ni prispevala k verodostojnosti institucije,” meni Mrak, ki je že v zadnjih mesecih lanskega leta zagovarjal stališče, da ECB zamuja oziroma da bi se morala, podobno kot Fed in nekatere druge centralne banke, hitreje odzvati na rast inflacije.
Konec ere negativnih obrestnih mer
Zdaj se torej vendarle premika. ECB z julijem ustavlja odkupe obveznic evrskih držav, s katerimi je v zadnjem desetletju države zalivala s poceni denarjem. Obenem pa prvič po 11 letih dviguje ključne obrestne mere za 0,25 odstotne točke. Obrestna mera, ki jo zaračunava komercialnim bankam za vloge, bo ostala negativna (pri –0,25 odstotka), obrestna mera, po kateri jim posoja denar, pa bo pri 0,75 odstotka. To so še vedno nizke obrestne mere, a ta dvig ima pomemben sporočilni pomen, pravi Mrak.
“Konceptualno gledano gre za zelo pomembno odločitev, saj gre za prvi dvig obrestnih mer po dolgem času. Odločitev tudi jasno kaže na to, da zaključujemo obdobje nekonvencialnih ukrepov in da se monetarna politika počasi vrača v normalne okvire. Bo pa seveda ta sprememba imela pomembne vplive na makroekonomijo evrskega območja v naslednjih mesecih in verjetno letih.”
V nemških medijih je bilo po četrtkovem zasedanju ECB mogoče prebrati nekaj kritik zoper ECB, ker ni ukrepala s takojšnjim učinkom, ampak bo čakala še en mesec, a Mrak tako potezo pozdravlja. “Menim, da je odločitev pravilna, saj omogoča subjektom na mednarodnih finančnih trgih, da se nanjo pravočasno pripravijo in primerno odzovejo. Hitre in dramatične spremembe bi finančni trgi zelo lahko razumeli kot nekakšen nervozen odziv monetarnih oblasti, kar bi lahko pripeljalo do nekontrolirane prodaje obveznic perifernih držav evrskega območja. Tega pa si ECB nikakor ne želi.” Mrak dodaja, da je ECB namignila tudi na možnost kar 0,5-odstotnega dviga obrestne mere v septembru. S tem bi ECB dokončno izšla iz polja negativnih obrestnih mer, polodstotni dvig pa bi bil najvišji po letu 2000.
Kakšne posledice prinašajo ukrepi ECB?
1. Umiritev inflacije je pogojena z zmerno rastjo plač
Primarni cilj ECB je povečanje cenovne stabilnosti oziroma zmanjšanje inflacije, ki je bila maja v evrskem območju pri rekordnih 8,1 odstotka. Bo torej dvig obrestnih mer ustavil rast cen? Po sveži napovedi ECB bo konec tega leta inflacija kljub napovedanim ukrepom 6,8-odstotna, torej precej nad dvoodstotnim ciljem. Že za prihodnje leto pa ECB napoveduje manjšo, 3,5-odstotno rast cen, ki naj bi se v 2024 dodatno upočasnila na optimalna 2,1 odstotka. A Mrak meni, da je to precej optimistična ocena, ki predpostavlja, da se inflacija ne bo v pomembnejši meri prenesla v povečanje plač. “V lanskem letu je bila rast cen res predvsem posledica dviga cen energentov, repro materialov in tudi hrane, zdaj pa se ta dvig že jasno vidi v pritiskih na dvig plač. V Nemčiji kot največjem evropskem gospodarstvu se to že jasno kaže,” pravi sogovornik.
V Nemčiji so se v prvem četrtletju plače nominalno povišale za štiri odstotke, a zaradi 5,8-odstotne rasti cen realno vseeno padle za 1,8 odstotka. A od takrat se pritiski krepijo. Največji nemški industrijski sindikat IG Metall je ta teden napovedal, da bo v prihajajočih plačnih pogajanjih zahteval 7-odstotni dvig plač. Prejšnji teden pa so nemški poslanci potrdili tudi dvig minimalne urne postavke za petino (z okrog 9,8 na 12 evrov na uro), ki pomeni precej višje prejemke za 6,2 milijona najslabše plačanih (minimalna bruto plača se bo dvignila s 1.620 evrov na okoli dva tisočaka bruto).
“Inflacija se žal že vgrajuje v pričakovanja, kar lahko vodi v nov krog povečevanj cen. To so razlogi, zaradi katerih menim, da bomo v naslednjih letih živeli z višjimi stopnjami inflacije, kot jih trenutno napoveduje ECB. Si pa seveda želim, da bi tokrat ECB imela prav,” pravi Mrak. Rast inflacije bo, kot dodaja, pomemben izziv tudi za menedžerje. “Menedžerji v starostni skupini do 40. leta nimajo osebnih izkušenj z inflacijo oziroma s poslovanjem v inflacijskem okolju, saj takšnega okolja zadnjih 15 let preprosto ni bilo. Zdaj pa bodo v teh novih inflacijskih pogojih morali gospodariti, in to je nedvomno pomemben nov izziv zanje.”
2. Težji dostop do posojil in ohlajanje rasti
V zadnjih letih so zaradi negativnih obrestnih mer banke obrestne mere na posojila znižale zgodovinsko nizko, na drugi strani pa zaračunavale ležarine za depozite, česar prej nismo bili vajeni. Dvig obrestnih mer prinaša težji dostop in dražja posojila za prebivalstvo, podjetja, države. Kreditojemalcem s spremenljivo obrestno mero se bo dvignil mesečni obrok (euribor, ki ga slovenske banke upoštevajo pri izračunu spremenljive obrestne mere, je vezan na ključne obrestne mere ECB, tako da dvig teh pomeni tudi dvig euriborja in višine mesečnega obroka), poleg tega banke že vse od prvih napovedi preobrata v denarni politiki ECB dražijo nova posojila. Na drugi strani pa bodo verjetno počasi odpravile ležarine na depozite.
Zaradi vseh teh navedenih učinkov nekateri, vključno z vodilnimi na ECB, zadnje mesece izpostavljajo bojazen, da bi lahko previsok dvig obrestnih mer zadušil potrošnjo in investicije, ki poganjajo rast BDP. Mrak meni, da je napovedovanje gospodarske rasti za naslednje mesece oziroma leto ali dve izrazito tvegano zaradi bistveno povečanih geopolitičnih tveganj. Ključna negotovost, vsaj kar zadeva Evropo, je vojna v Ukrajini in predvideni razvoj dogodkov, pravi. “Tu obstaja več scenarijev, realizacija vsakega od njih pa bo imela zelo različne vplive na gospodarsko rast. Če bi se vojaške aktivnosti v Ukrajini prekinile do jeseni in bi sankcije do Rusije ostale na sedanjem nivoju, je realno pričakovati, da bo EU beležila pozitivno gospodarsko rast v letošnjem letu. Če bi se vojna poglobila ali celo razširila, spremljale pa bi jo dodatne sankcije proti Rusiji, predvsem na področju plina, pa je realno pričakovati, da bi to pahnilo EU v recesijo, in to verjetno kar globoko.”
3. Stresni test za zadolžene države
Kazalnik, ki ga bo v prihodnjih tednih in mesecih tudi ECB natančno spremljala, pa so zahtevani donosi na obveznice evrskih držav. ECB namreč ta mesec umika instrument odkupa obveznic, s katerim je v zadnjem desetletju uravnavala zahtevane donose na obveznice evrskih držav. Po izračunu nemškega inštituta ZEW, ki ga povzema Deutsche Welle, je za to porabila nepredstavljivih 4.400 milijard evrov, večinoma pa je odkupovala španske, italijanske in portugalske obveznice.
“Eden ključnih problemov oziroma dilem za ECB v prihodnjih mesecih bo, kako v tej situaciji, ko že prihaja do povečevanja razlik med donosi, zadržati razpon med njimi na nekem vzdržnem nivoju. ECB bo nedvomno storila vse, da se ne bi ponovila situacija iz leta 2010, ko so zahtevani donosi na grške obveznice za več kot 10 odstotnih točk presegli donose na nemške obveznice, kar je Grčijo pripeljalo na rob bankrota,” pravi Mrak. A v zadnjih tednih se je zaradi namigov, da se bodo odkupi končali, razpon med referenčno nemško in italijansko desetletno obveznico že povečal na več kot dve odstotni točki. Finančni vlagatelji vračunavajo premijo za tveganje, ki je pri visoko zadolženih evrskih državah precej višja kot pri jedrnih.
ECB je sicer že napovedala, da naj bi uvedla nov instrument, ki bi ga uporabila, če bi zahtevani donosi katere od držav ušli v nevarne višine – torej bi ji omogočal zadrževanje razpona v polju sprejemljivega. “Kolikšen razpon bo ECB dopuščala, bomo videli, bo pa ta nedvomno precej višji od tistega, ki smo mu bili priča v zadnji letih,” meni Mrak. Višji zahtevani donos pomeni dražje zadolževanje, v skrajnem primeru pa celo zapiranje dostopa do finančnih trgov.
Kje je tu Slovenija? Zahtevani donos na desetletno obveznico že od začetka leta dviguje. V četrtek je bil pri 2,4 odstotka in s tem najvišje po bančni sanaciji ob koncu leta 2013. S tem je višji od zahtevanega donosa na nemško ali avstrijsko obveznico ter nižji od perifernih držav (Španije, Portugalske, Italije, Grčije). Ministrstvo za finance si je sicer v zadnjih letih prizadevalo za povečanje odpornosti dolga, a kot je Mrak za N1 povedal jeseni lani, bodo ob zmanjševanju odkupov obveznic ECB bolj na udaru države z relativno visokim javnim dolgom: in slovenski je s 40 milijardami evrov višji kot kdajkoli.
4. Tudi močnejši evro bi znižal inflacijo
Še ena od posledic preobrata v denarni politiki ECB naj bi bila ustavitev padanja vrednosti evra v odnosu na dolar. V zadnjega pol leta se je namreč vrednost evra v primerjavi z ameriško valuto pomembno znižala, in to predvsem kot posledica različne dinamike dviganja obrestne mere centralnih bank, saj je Fed obrestne mere dvigoval že lani. “Krepitev dolarja dejansko za Evropsko unijo (EU) predstavlja dodaten vir inflacije, saj mednarodna trgovina z veliko surovinami, vključno z nafto, še vedno poteka predvsem v dolarjih. In če kupimo za sto dolarjev nafte, je to izraženo v evrih danes pač več, kot je bilo pred pol leta,” razlaga Mrak.
Zdaj naj bi evro nadoknadil nekaj ustvarjenih izgub v primerjavi z dolarjem. A za zdaj se to še ne odraža na tečaju: v četrtek in petek je evro izgubil približno odstotek vrednosti in končal pri vrednosti 1,05 dolarja. Po poročanju Reutersa so finančni trgi pričakovali več pojasnil ECB o tem, kako bo po končanju odkupov obveznic manevrirala tveganje fragmentacije evrskih držav.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje