V Sloveniji se še vedno najhitreje draži gorivo: dizelsko gorivo se je v letu dni podražilo za 30,7, bencin za 26,5 odstotka. Sledijo gostinske storitve, ki so se od lanskega septembra podražile za 5,8 odstotka.
Cene življenjskih potrebščin so se septembra na letni ravni (torej glede na lanski september) v povprečju zvišale za 2,4 odstotka, na mesečni ravni (glede na letošnji avgust) pa so upadle za 0,1 odstotka, je danes objavil statistični urad.
Rast cen na letni ravni je bila septembra najvišja v vseh mesecih letos. Povprečna 12-mesečna rast cen je še vedno 0,7-odstotna.
Kot pravijo na Statističnem uradu RS (Surs), so se najbolj povišale cene blaga dnevne porabe in trajnega blaga (za 4,2 oziroma 2,9 odstotka), cene poltrajnega blaga pa so bile za 0,6 odstotka nižje kot septembra lani.
K letni inflaciji so največ, 1,2 odstotne točke, prispevala dražja goriva (dizelsko gorivo se je podražilo za 30,7 odstotka, bencin za 26,5 odstotka, tekoča goriva pa za 26,4 odstotka). V povprečju višje kot pred letom dni so bile tudi cene gostinskih storitev (za 5,8 odstotka) in letno inflacijo zvišale za 0,3 odstotne točke. Gostinske storitve so se septembra glede na mesec prej podražile za 2,2 odstotka.
Pred kurilno sezono se draži tudi toplotna energija: cene so se septembra na mesečni ravni dvignile za 9,5 odstotka.
Letno inflacijo so na drugi strani nižale nižje cene počitniških paketov (bili so za 6,2 % cenejši kot lani septembra) in jo znižale za 0,3 odstotne točke. Za 0,2 odstotne točke so jo znižale še nižje cene sadja (za 8,6 odstotka).
Denis Sadiković/N1
Sadje se je v letu dni v povprečju pocenilo za 8,6 odstotka.
V Franciji pričakovana rekordna inflacija
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila septembra 2021 2,7-odstotna (septembra 2020 −0,7-odstotna). Ta kazalnik je pomemben, ker omogoča primerjavo na evropski ravni.
V Evropi so naraščajoče cene že dlje časa pod drobnogledom ekonomistov in odločevalcev ter tudi vlagateljev v obveznice, uraden podatek o inflaciji v evrskem območju bo evropski statistični urad Eurostat objavil jutri.
Nemčija po rekordni avgustovski rasti cen (3,9 odstotka) za september pričakuje nekaj podobnega. Podatka še ni objavila. Francoski statistični urad pa je danes sporočil, da je inflacija znašala 2,7 odstotka, kar je najvišja rast cen v desetih letih, a vseeno manj od pričakovanj analitikov.
Zakaj cene rastejo?
Kot smo poročali, je naraščajoča inflacija v evrskem območju v času okrevanja po epidemiji po mnenju nekaterih posledica širokogrudnega programa odkupov obveznic Evropske centralne banke (ECB), ki je vladam evrskih držav omogočilo vlivanje ogromne količine denarja podjetjem in državljanov. To je tudi spodbudilo znatno rast povpraševanja.
Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je pred tedni za N1 dejal, da podrobnejši vpogled v podatke kaže, da gre pri inflaciji za začasen šok, ki ga med drugim spodbujajo začasni dvigi cen energije in ozka grla v dobavah surovin. Tveganje, da bi inflacija postala dolgoročna, pa predstavlja morebitna rast plač, na kar so po besedah Vasleta pozorni. Več v videu na spodnji povezavi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje