Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman je danes obiskala Zdravstveni dom Kranj in cepilni center v kranjski vojašnici. Ob tem je opozorila na velike obremenitve, ki ga v tem času doživlja kader zdravstvene nege. "Po dveh letih smo vsi že zelo zelo utrujeni," je poudarila.
Monika Ažman je predpraznični obisk v Kranju namenila zahvali zaposlenim za izjemne napore pri obvladovanju epidemije in organizaciji cepljenja. Kot je izpostavila, po skoraj dveh letih še naprej vztrajajo, tudi v teh predprazničnih dneh, čeprav so verjetno zelo utrujeni. Kadra zdravstvene nege v slovenskem zdravstvu je namreč kar za 25 odstotkov premalo, zaradi česar so obremenitve zelo velike.
“Razpolagamo lahko samo s tistim kadrom, ki ga imamo, in ga le še prerazporejamo s primarnega na sekundarni nivo in nazaj. Razmere so že zadnja dva meseca enake. Tudi če nekoliko popušča sprejem novih bolnikov na bolnišnične oddelke, pa so vsi tisti, ki se zdravijo, še vedno težki bolniki in je zdravstvena oskrba zahtevna,” je pojasnila.
Ob tem je dodala, da si istočasno prizadevajo, da bi na primarnem nivoju uspeli čim več državljanov pritegniti k cepljenju. “Iskreno prosimo vse, da izkoristijo priložnost tedna cepljenja, saj bodo s tem pomagali sebi pa tudi celotnemu zdravstvenemu sistemu,” je pozvala Ažman. Kot je dejala, dnevi cepljenja sicer za zdravstveni kader pomenijo dodatno obremenitev. Je pa vesela, da odziv na kampanjo je in da nekateri vendarle prihajajo tudi po prve odmerke.
V Kranju so, kot je povedala direktorica Zdravstvenega doma Kranj Lilijana Gantar Žura, v nedeljo cepili okoli 360, v ponedeljek 380, v torek pa 430 oseb, večinoma s tretjimi odmerki, okoli šest odstotkov pa je vendarle tudi prvih odmerkov. “Kot pravi minister, vsak šteje. Zato smo kljub vsemu zadovoljni,” je poudarila.
Želijo si nazaj na svoja delovna mesta
“Tisto, kar bi si res želeli in za kar bi sedaj vztrajali tudi do konca leta, je, da bi lahko vendarle enkrat zaključili to zgodbo in šli v leto 2022 bolj varni in seveda bolj sproščeni,” je dejala Monika Ažman. Kot je izpostavila, bi bil že čas, da bi lahko aktivnosti, povezane s covidom-19, ponovno zamenjali z aktivnostmi, za katere so medicinske sestre sicer usposobljene, in zapostavljanje katerih se nam zaradi dolgega obdobja covida utegne v prihodnje še maščevati.
Želijo si, da bi se lahko vendarle ponovno vrnili na svoja običajna delovna mesta in opravljati tudi aktivnosti v preventivi in v zdravstveno-vzgojnih centrih. “Po dveh letih smo vsi skupaj že zelo zelo utrujeni,” je opozorila in dodala, da so ji v torek kolegi v Ljubljani dejali, da imata tudi entuziazem in altruizem, ki so ga sicer še vedno polni, svoje omejitve.
Solidarnostno premeščanje kadra na covidne oddelke ni le logistični zalogaj, temveč zaposlenim predstavlja tudi dodaten stres. Gre za obremenitve, ki jih nekateri ne zdržijo in se tudi zaradi tega raje odločajo za odhod v druge panoge. Višje plače so le začetek, kako prekiniti ta začaran krog. “Naša želja je bila, da plače zaposlenih v zdravstveni in babiški negi postanejo konkurenčne,” je izpostavila Ažman in pojasnila, da bi na ta način lahko znova pritegnili tiste, ki zaradi manjših obremenitev in boljšega nagrajevanja raje odhajajo na delovna mesta v trgovino, gospodarstvo ali tujino. Kot je ocenila Ažman, je bil sedanji dvig plač sicer začetek, vendar pa konkurenčnost zagotovo še ni dosežena.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!