Zakaj je imel strašni tiranozaver smešno majhne roke? Razlog je preprost, pravijo raziskovalci

Eden najbolj prepoznavnih dinozavrov, tiranozaver, je ikoničen zaradi svoje domnevne divjosti, velikanske glave z velikimi ostrimi zobmi in – za tako veliko in divjo zver – prav smešno drobcenih rok.

"Težko bi pil iz steklenice," se ob eni izmed podob mogočnega plenilca iz jurske dobe na družbenem omrežju zabava eden od uporabnikov. "Tudi za boksarja ne bi bil ravno primeren," dodaja drugi.

In res, kako to, da je takšna zver, za katero si lahko predstavljamo, da je predvsem lovila, svoj plen ujela ali prijela s tako kratkimi rokami?

Takšna predstava je morda preveč antropocentrična, saj podobo tiranozavra na dveh nogah, ki lovi plen, verjetno ocenjujemo s preveč "človeškimi vatli".

A očitno so bili ti veliki plenilci uspešni kljub ročicam, saj so preživeli in se celo razvijali na milijone let.

Bilo je več vrst tiranozavrov, vsi pa so imeli kratke roke

Tiranozaver, ki ga poznamo iz filmov in stripov ali dokumentarcev, je v resnici vrsta Tiranosaurus rex (T. Rex), kar bi lahko prevedli kot "kraljevi tiranozaver" in je bil le ena vrsta gigantskih tiranozavrov, kamor so recimo spadali še tarbozaver, daspletozaver in albertozaver.

Veliki tiranozavri so obstajali samo nekaj milijonov let, prav na koncu obdobja krete, torej tik pred izumrtjem velikih dinozavrov.

Bili samo vrhunec uspešne družine tiranozavrov, ki se je uspešno razvijala kar 100 milijonov let.

Zgodnji tiranozavri do bili majhni in hitri.

Prvi predstavniki družine so bili veliki le 2 do 4 metre, lahki in hitri lovci z relativno dolgimi troprstimi rokami s tremi prsti.

Kasneje so se razvile mnoge vrste, za katere so bile značilne vedno močnejše zadnje noge in glava, roke pa so se začele krajšati. In krajšanje rok je bila očitno evolucijska prednost.

Toda zakaj?

Vse večji plen, vse večje glave, vse manjše roke

Skupina raziskovalcev, ki je preučevala podatke za 82 vrst teropodov (dvonožnih dinozavrov), med katere spadajo tudi tiranozavri, meni da je odgovor preprost, piše portal Popular Mechanics.

"Gre za primer evolucijskega načela "uporabljaj ali izgubi" (angleško: use it or lose it)," je v izjavi povedal paleontolog Charlie Scherer z University Collega v Londonu, eden od raziskovalcev.

Njihova študija, pred kratkim objavljena v reviji Proceedings of the Royal Society B Biological Sciences, trdi, da so se številni teropodi vse manj zanašali na svoje sprednje okončine na račun vse večjih lobanj, silovitih čeljusti in vse večjega plena.

"Ugotovili smo močno povezavo med kratkimi rokami ter velikimi, robustno grajenimi glavami," je pojasnil Scherer. "Glava je prevzela vlogo rok kot glavnega sredstva za napad."

Predvsem je to bila posledica lova na vse večji plen, menijo raziskovalci. To morda zveni kontradiktorno, vendar ni.

"Poskušati zgrabiti in zadržati 30-metrskega zavropoda (štirinožnega dinozavra z dolgim vratom in ogromnim telesom, na primer brontozavra – op. a.) s kremplji ni ravno idealno. Napad in držanje z močnimi čeljustmi je bilo verjetno učinkovitejše," je dodal Scherer.

T. Rex ni imel najkrajših rok

Ekipa je na splošno ugotovila močnejšo povezavo med trdnostjo lobanje in manjšimi rokami kot pa med velikostjo lobanje ali telesa.

Tudi okončine se pri vseh dinozavrih niso zmanjševale na enak način.

Nekatere vrste, ki so jih preučevali, so imele manjše roke od komolcev navzdol in manjše dlani, medtem ko so se pri tiranozavridih roke sorazmerno zmanjšale v celoti.

V vsakem primeru kaže, da so teropodi sprva dosegali precej več uspeha pri lovu z močnimi čeljustmi, nato pa je evolucija opravila preostalo delo.

Pri tem T. Rex ni imel najmanjših rok med teropodi. Scherer je pri tem jasen: "Karnotaver je imel absurdno majhne roke, še manjše kot T. Rex."