Netanjahuja posvaril tudi Egipt: klic je dobil nekaj dni pred napadom

Mesec dni pred izraelskimi parlamentarnimi volitvami v javnost prihajajo nove informacije o tem, da so druge države pred 7. oktobrom 2023 večkrat poskušale posvariti izraelsko vlado in premierja Benjamina Netanjahuja, da Hamas pripravlja napad na Izrael.

Ameriška medija Atlantic in Wall Street Journal (WSJ) sta v nedeljo poročala, da je Netanjahuja na Hamasov napad intenzivno opozarjal tudi Egipt. Po poročanju omenjenih medijev so iz Kaira prišla vsaj tri ločena opozorila pred napadom, prvič junija 2023. Šef egiptovskih obveščevalcev Abbas Kamel je po neuspešnih opozorilih 11 dni pred Hamasovim napadom v tajnosti odpotoval v Izrael, da bi se srečal z Netanjahujem.

Viri, seznanjeni z vsebino pogovorov, so za WSJ dejali, da je Kamel opozarjal, da vse kaže, da Hamas pripravlja napad na judovsko državo. Izrael je pozval, naj sprejme ekonomske ukrepe, ki bi zmanjšali napetosti v Gazi. "Če ne boste spremenili smeri, vam bo Gaza eksplodirala v obraz," je za časnik Kamelovo opozorilo navedel izraelski vir.

Po pisanju ameriških medijev šef egiptovskih obveščevalcev ni navedel datuma morebitnega napada ter ni govoril o tarčah Hamasa ali o podrobnosti grožnje. Večina opozoril se je sicer takrat osredotočala na možne eskalacije, raketne napade ali ponovno nasilje v Gazi.

WSJ je ob tem poročal, da je Abbas Kamel po tajnem obisku Izrael pred napadom posvaril še enkrat. Le nekaj dni pred Hamasovim vdorom je Netanjahuja poklical in opozorilo predal prek telefona.

O grožnji Hamasovega šefa obveščeni tudi izraelski obveščevalci

Navedbe, da je bil Izrael pred 7. oktobrom 2023 opozorjen na morebiten napad Hamasa, krožijo že dolgo. V začetku meseca so novinarji izraelskega časnika Haaretz poročali, da je predsednik Združenih arabskih emiratov Mohamed bin Zajed al Nahjan teden in pol pred napadom Netanjahuja osebno opozoril na informacije, da Hamas načrtuje obsežno operacijo. Pri tem so se sklicevali na anonimne vire.

Leta 2023 so po pisanji izraelskih medijev tudi propadla pogajanja med Izraelom in Hamasom, ki je takrat zadrževal dva talca in posmrtne ostanke dveh izraelskih vojakov. V zameno je zahteval izpustitev palestinskih zapornikov. Ob propadu pogajanj je vodja Hamasa Jahja Sinvar zagrozil s potresom, ki bo stresel zapore. Njegovo grožnjo je izraelski strani posredoval palestinski posrednik v propadlih pogajanjih Sufian Abu Zaida. Da je bila o grožnji res obveščena tudi izraelska notranja obveščevalna služba Šin Bet, je v pogovoru za vojaški radio povedal tudi Joav Galant, ki je bil takrat izraelski obrambni minister.

Prav Sinvarjeva izjava je bila sicer tudi povod za klic in svarilo predsednika ZAE bin Zajeda. Netanjahu je, kot je poročal New York Times, 1. oktobra 2023 sklical sestanek s poveljniki varnostnih organov o stanju v Gazi, a jih ni obvestil o opozorilu iz emiratov, da naj bi Hamas pripravljal napad. Izraelski premier se je po pisanju NYT zavzel za umiritev razmer v Gazi in nasprotoval predlogom nekaterih prisotnih na sestanku, da bi Izrael izvedel napade na poveljnike Hamasa v Gazi, ki so pripravljali napad.

Netanjahu je po poročanju omenjenega časnika izrazil skrb, da bi vojaška akcija v Gazi ogrozila pogajanja med Izraelom in Savdsko Arabijo o normalizaciji odnosov. Izraelski portal Times of Israel sicer poroča, da je vojska v Gazi zasegla dokumente, ki so kazali, da je Hamas Izrael napadel tudi v želji, da zatre zbliževanje Savdske Arabije in Izraela.

Trenutni izraelski premier je večkrat zanikal, da bi pred napadom iz tujine prejel kakršna koli opozorila o grožnji s strani Hamasa. Za neuspeh je okrivil izraelske varnostne organe. Kot navaja Times of Israel, je zatrdil, da bi odredil takojšnje ukrepanje in preprečil pokol, če bi ga 7. oktobra 2023 zbudili v zgodnjih jutranjih urah, ko so vodje varnostnih služb razpravljali o skrb vzbujajočih znakih iz Gaze.

Napad Hamasa na Izrael in odziv vlade sta pomembni temi v predvolilni kampanji, zaradi katere je Netanjahu pod pritiskom svojih rivalov. Kot piše Times of Israel, je Netanjahu zavrnil ustanovitev državne preiskovalne komisije glede napada. Ob tem je trdil, da bi bila neodvisna komisija, ki bi jo imenovalo vrhovno sodišče, pristranska do vlade. Zavzel se je, da bi Hamasov napad preiskala komisija, ki bi jo imenovala politika.