Mars morda ni mrtev, ampak samo spi. Odkritje presenetilo znanstvenike

Čeprav se na Marsu nahaja največji vulkan v osončju, Olympus Mons, znanstveniki menijo, da je Mars "geološko mrtev" že milijone let.

To pomeni, da na njem ni več nobene geološke aktivnosti, kot so na primer izbruhi vulkanov ali premiki tektonskih plošč.

Nova opazovanja sonde ExoMars Trace Gas Orbiter (TGO) Evropske vesoljske agencije (ESA), ki je preučevala vulkanske razpoke na območju Alba Mons na rdečem planetu, pa kažejo, da vulkani na rdečem planetu morda le spijo.

To pomeni, da je tudi Olympus Mons, ugasli marsovski vulkan, ki se dviga približno 26 kilometrov nad okoliškimi ravnicami in je najvišja gora v osončju, morda v resnici speči velikan.

Alba Mons leži v marsovski pokrajini Tharsis, kjer se nahaja tudi Olympus Mons.

Medtem ko je slednji najvišji vulkan v osončju in s premerom približno 600 kilometrov zavzema območje približno 14,5-krat večje od Slovenije, je Alba Mons največji vulkan po površini.

Sonda TGO je zaznala plin, ki vsebuje vodikov klorid in skozi razpoke na območju Alba Mons prodira na Marsovo površje.

Enak plin pogosto uhaja tudi iz magmatskih odprtin na Zemlji, kjer izvira iz vroče magme pod površjem.

Njegova prisotnost na Marsu je zato znak, da vulkanska dejavnost na planetu morda še ni povsem zamrla.

Posnetki iz orbite so že pred tem pokazali, da so bili nekateri marsovski vulkani verjetno dejavni še pred nekaj milijoni let, seizmometri pa so zaznali tresljaje.

Oboje nakazuje, da je rdeči planet še vedno vulkansko aktiven. Kljub temu doslej niso opazili izbruhov ali tokov lave, ki bi to neposredno potrjevali.

"Naše ugotovitve kažejo, da je Mars ohranil dovolj notranje toplote, da je omogočala vulkansko dejavnost še v razmeroma nedavni preteklosti, morda pa jo omogoča še danes," je v izjavi za portal Space.com, povedal Daniel Mège, sovodja raziskovalne skupine in znanstvenik Centra za vesoljske raziskave Poljske akademije znanosti. "Sondi TGO je uspelo najti ključni dokaz. Bilo je, kot bi iskali iglo v kopici sena."

Vse več dokazov o speči vulkanski dejavnosti na Marsu

Mège in njegovi sodelavci so na nenavadno dogajanje na Marsu prvič postali pozorni, ko so v poletnem obdobju na severni polobli rdečega planeta zaznali nenadne poraste koncentracije vodikovega klorida.

To je bilo presenetljivo, saj se ta plin v takšnem času in na tem območju praviloma ne bi smel pojavljati.

Koncentracija vodikovega klorida na Marsovi severni polobli običajno doseže vrhunec pozimi, poleti pa plin izgine. Ta sezonska nihanja so povezana s kroženjem vode in prahu v Marsovem ozračju.

Izjema se pojavlja nad vulkanskimi razpokami na pobočjih vulkana Alba Mons, kjer so vodikov klorid zaznali v zgodnjem poletju.

Sonda TGO je nato na območju Alba Mons odkrila sveže in ozke razpoke, ki so bile v nekaterih primerih dolge tudi več sto metrov. To je jasen znak vulkanske dejavnosti.

"Resnično osupljivo je, da je sondi uspelo zaznati peščico molekul, ki morda izvirajo iz vira z občasnimi izpusti, čeprav se nenehno giblje po svoji orbiti in spremlja celotno Marsovo ozračje," je dejal Mège.

Raziskovalci menijo, da se ti plini med marsovsko zimo dvigajo iz notranjosti planeta, vendar njihovo uhajanje preprečuje led.

Ko ta poleti sublimira, torej neposredno preide iz trdnega v plinasto stanje, se ujeti plini sprostijo, kar povzroči nenadne poraste koncentracije vodikovega klorida, ki jih je zaznala sonda TGO.

Kaj to pomeni za življenje na Marsu?

Mège in njegovi sodelavci domnevajo, da je uhajanje plina povezano z vulkanskim sistemom pod Marsovim površjem, kjer bi se lahko nahajala speča magmatska komora.

Takšna območja bi lahko postala posebej zanimiva za iskanje življenja na Marsu.

Magmatski plini, kot je vodikov klorid, so bili namreč v preteklosti verjetno precej bolj razširjeni, kar je prispevalo h gostejšemu Marsovemu ozračju in toplejšemu podnebju.

Takšne razmere bi lahko omogočile, da je tekoča voda prekrivala velik del Marsovega površja.

Poleg tega bi lahko na mestih, kjer se je lava prebijala skozi Marsovo skorjo in prišla v stik s podzemno vodo, nastala topla, za življenje primerna okolja, idealna za razvoj mikroorganizmov.

"Iskanje življenja v razpokah na območju Alba Mons, skozi katere uhajajo plini, bi bilo zelo smiselno. Če so hidrotermalni sistemi še vedno dejavni, bi lahko zagotavljali potrebne snovi in energijo za razvoj mikroorganizmov, hkrati pa bi jih varovali pred neprijaznimi in spreminjajočimi se razmerami na površju," je sklenil Mège.

Raziskava je bila objavljena v sredo, 4. novembra, v znanstveni reviji Science Advances.