Listi paradižnika se čudno zvijajo: rastlina s tem nekaj sporoča, pa je to tudi razlog za skrb?

Julija, ko običajno dosežemo vrhunec poletnih temperatur, se paradižnik pogosto začne "čudno" obnašati - zvija liste in žene kot nor. Je to znak za skrb?
Julija, ko dosežemo vrhunec poletnih temperatur, se paradižnik pogosto začne "čudno" obnašati, kar med vrtnarji hitro sproži preplah.
Ste na vašem paradižniku opazili zvite liste? Verjetno ste pomislili na kakšno bolezen ali škodljivca. Vendar najverjetneje ni tako.
Gre za pogost pojav, ki ga lahko opazimo predvsem v vročih dneh, in je naravni obrambni mehanizem rastline proti vročini.
Paradižnik skozi liste izhlapeva vodo. Ko nastopi huda pripeka, pa rastlina preprosto ne more načrpati dovolj vode iz korenin, da bi nadomestila izgubo.
Kaj stori? Liste zvije navzgor in navznoter (v obliko cevi ali žlice). S tem zmanjša površino lista, ki je izpostavljena soncu, znotraj zvitega lista pa nastane bolj vlažno okolje, zato rastlina izgubi manj vode.
Ni pa vročina edini razlog za zvite liste.
Če smo bili preveč agilni pri obiranju listov, se rastlina "ustraši" in zvije preostale. Lahko pa je razlog tudi preveč dušika. Če smo ga spomladi preveč gnojili z dušikom, bodo listi debeli, temno zeleni in pogosto zviti navzdol.
Če so listi zviti, a sicer lepi, zeleni in brez peg, ni razloga za paniko. Ko vročina popusti (proti večeru ali ob ohladitvi), se listi pogosto spet poravnajo.
Kdaj so zviti listi razlog za skrb?
Če se poleg zvijanja pojavijo še drugi znaki, je dobro rastlino podrobneje pregledati.
Pozorni bodite predvsem, če:
• se na listih pojavijo rumene, rjave ali črne pege, ki se širijo – to lahko kaže na glivične bolezni, kot je krompirjeva oziroma paradižnikova plesen;
• listi dobijo mozaik rumenih in zelenih lis, se nagubajo ali močno deformirajo – možen vzrok so virusne okužbe;
• na spodnji strani listov opazite množico drobnih žuželk ali pajčevinaste prevleke – rastlino lahko napadajo uši ali pršice;
• so listi kljub rednemu zalivanju povešeni, rumenijo ali se sušijo, saj je lahko težava v koreninah ali njihovih boleznih;
• se zvijanje stopnjuje tudi po ohladitvi vremena in se listi ne poravnajo več.
Skrb za "kralja slovenskih vrtov" v juliju: pinciranje in friziranje
Zviti listi brez drugih znakov bolezni torej poleti največkrat niso razlog za skrb. Julij pa je kljub temu mesec, ko paradižnik potrebuje največ nege.
Julija ima paradižnik idealne pogoje za rast: veliko sonca in toplote.
Če k temu dodamo še kakšno poletno nevihto, pa lahko rastlina v nekaj dneh postane neprehodna džungla.
Namesto v plodove namreč začne energijo vlagati v liste in nove veje. Tukaj nastopita dve ključni julijski opravili: pinciranje in friziranje.

Pinciranje (odstranjevanje zalistnikov)
Vrtičkarji, ki imajo izkušnje s paradižnikom, vedo, da poleti rastlina začne množično poganjati nove poganjke, ki zrastejo v pazduhi (stičišču) med glavnim steblom in obstoječim listom. To so zalistniki.
Če jih pustimo, se bodo razvili v nova stranska stebla, ki bodo cvetela in rodila.
Sliši se dobro, a v praksi v našem podnebju paradižnik ne bo zmogel oskrbeti toliko plodov. Rezultat bodo drobni, nezreli paradižniki in neprezračena rastlina.
Zato jih je dobro odstranjevati.
Julija paradižnike pregledamo vsaj enkrat na teden. Mlade zalistnike (dokler so dolgi le nekaj centimetrov) preprosto odščipnemo z nohti. Če so že preveliki, jih previdno odrežemo z nožem.
Friziranje (odstranjevanje spodnjih listov)
Julija je tudi čas, da paradižnik "obišče frizer", ki mu bo naredil novo "frizuro". Gre za odstranjevanje spodnjih listov, predvsem tistih, ki se dotikajo tal ali so tik nad njimi.
Ko plodovi v spodnjih etažah dosežejo svojo končno velikost in začnejo spreminjati barvo, spodnji listi postanejo "odveč".
Friziranje paradižnika je ključnega pomena za preprečevanje bolezni.
Na tleh ali ostankih rastlin, okuženih s paradižnikovo plesnijo (največjim sovražnikom poletnega vrta), pogosto preživijo spore. Med močnim dežjem, ko kapljice odskakujejo s tal, lahko tako prenesejo spore plesni na spodnje liste. Če teh listov ni, plesen težje okuži rastlini.
Drugi razlog je zračenje rastline.
Julijski zrak je v vročih dneh zadušljiv. Z odstranjevanjem listov omogočimo, da med rastlinami kroži vetrič, ki po dežju hitro osuši liste.

Zalivanje, zastiranje in senčenje
Pinciranje in friziranje pa nista edini opravili, s katerima julija skrbimo za "kralja slovenskih vrtov".
Pomembni so še zalivanje, zastiranje in senčenje.
Julijsko zalivanje naj bo redko, a takrat res temeljito (globoko), da spodbudimo korenine k rasti v globino. Nikoli pa ne škropimo listov, ampak zalivamo samo pri koreninah.
Zastirka je julija obvezna. Tla okoli paradižnika julija pokrijemo s slamo ali pokošeno travo. To zadržuje vlago, preprečuje pregrevanje korenin in deluje kot fizična pregrada pred odbojem dežnih kapljic s tal.
Pri dolgotrajnih temperaturah okoli 35 stopinj Celzija ali več lahko cvetni prah izgubi sposobnost oploditve, zato cvetovi odpadajo in plodovi ne nastanejo.
V takih dneh mreža za senčenje lahko reši sezono.
Z vsemi temi ukrepi boste paradižniku julija pomagali preživeti vročino, v zahvalo pa vas bo razveselil z bogato letino.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje