Vesoljski teleskop naslednje generacije uspešno izstreljen

Ameriška vesoljska agencija je uspešno izstrelila nov vesoljski observatorij teleskop Nancy Grace Roman, ki pomeni nov velik korak v raziskavah vesolja.

Nasin novi vesoljski observatorij bo namenjen predvsem raziskovanju nekaterih največjih odprtih vprašanj sodobne astronomije: temne energije, temne snovi ter nastanka in razvoja vesolja, obenem pa bo iskal in preučeval planete zunaj našega osončja – eksoplanete.

Njegov glavni instrument bo nebo opazoval v infrardeči svetlobi in lahko v času odprave zajel svetlobo približno milijarde galaksij.

Naenkrat bo lahko zajel približno stokrat večje območje neba kot Hubble v infrardečem delu spektra, zato bo primeren za izdelavo velikih in podrobnih pregledov vesolja.

Teleskop bo z metodo gravitacijskega mikrolečenja izvedel tudi nekakšen popis planetarnih sistemov v naši galaksiji, s katerim bodo astronomi dobili boljšo predstavo o tem, kako pogosti so različni tipi planetov, piše na spletnih straneh Nasinega centra za vizualizacijo.

Po kom je teleskop poimenovan?

Nancy Grace Roman (1925–2018) je bila ameriška astronomka in prva glavna astronomka Nase ter prva ženska na vodstvenem položaju v agenciji.

V Naso je prišla leta 1959, le nekaj mesecev po njeni ustanovitvi, in imela ključno vlogo pri vzpostavljanju Nasinega programa vesoljske astronomije.

Posebej pomembna je bila pri nastanku vesoljskega teleskopa Hubble. Pomagala je določati njegove znanstvene cilje, povezovala astronome in inženirje ter si prizadevala za politično in finančno podporo projektu. Zaradi tega si je prislužila vzdevek "Hubblova mati". Nasa je teleskop po njej imenovala leta 2020.

Teleskop bo nameščen v posebni točki v vesolju

Pisali smo, da teleskop Roman potuje proti območju druge Lagrangeeve točke sistema Sonce-Zemlja, znane kot L2, približno 1,5 milijona kilometrov od našega planeta.

Lagrangeeve točke niso fizični kraji ali nekakšne gravitacijske "police", na katere bi lahko postavili teleskop.

Gre za posebna območja v sistemu dveh velikih teles – v tem primeru Sonca in Zemlje –, kjer kombinacija njune gravitacije in orbitalnega gibanja omogoča manjšemu telesu, denimo vesoljskemu plovilu, da ohranja približno enak položaj glede na Zemljo in Sonce z razmeroma majhno porabo goriva.

Sistem Sonce-Zemlja ima pet takšnih točk, imenovanih L1, L2, L3, L4 in L5.

Na območju L2 že kroži tudi vesoljski teleskop James Webb.

Kroženje Lagrangeevih točk v sistemu Sonce-Zemlja prikazuje spodnji videoposnetek.

Teleskop Roman v območju L2 ne bo negibno lebdel.

Tako kot teleskop Webb bo krožil po veliki tridimenzionalni orbiti okoli območja L2, medtem ko L2 skupaj z Zemljo kroži okoli Sonca.

Teleskop mora svojo tirnico občasno popravljati z majhnimi potiski motorjev.

Takšna lega je za astronomski observatorij zelo uporabna: Sonce, Zemlja in Luna ostajajo približno na isti strani plovila, zato jih lahko ščit pred Soncem in toploto zastira, teleskop pa ima stabilnejše razmere za občutljiva astronomska opazovanja.

Prvi posnetki predvidoma v začetku leta 2027

Pot do območja L2 ter razpiranje, aktiviranje, umerjanje in preizkušanje observatorija bodo trajali približno tri mesece.

Če bo šlo vse po načrtih, bo NASA prve znanstvene posnetke observatorija objavila v začetku leta 2027.

Pred tem bodo približno tri mesece preverjali, umerjali in pripravljali njegove instrumente za znanstveno delo.