Vatikan opozarja na nov greh: posebej izpostavlja bogate in voditelje

Mednarodna teološka komisija, ki je svetovalno telo Vatikana, je v nedavno objavljenem dokumentu pozvala k razvoju "ekološke duhovnosti", torej k razumevanju skrbi za okolje kot pomembnega dela krščanske vere in odnosa do Boga.

Omenjena komisija, sestavljena iz teologov, ki jih imenuje papež, preučuje pomembna vprašanja katoliškega nauka.

V obsežnem dokumentu je vatikansko svetovalno telo zapisalo, da ohranjanje planeta za prihodnje generacije ni le etična, ampak tudi verska zahteva.

"Čas, v katerem živimo, od vseh zahteva nujno ukrepanje, predvsem od tistih, ki so odgovorni za javno življenje, da bi zagotovili trajnost planeta in poskrbeli, da bo naš skupni dom ostal primeren za življenje," so zapisali v dokumentu z naslovom "Skrb za naš skupni dom: odgovoren in bratski odgovor troedinemu Bogu".

Dokument je komisija pripravljala tri leta, pred objavo pa ga je pregledal papež Leon XIV.

Kaj je ekološki greh

Pomemben del dokumenta je namenjen pojmu ekološki greh, ki se je v Vatikanu začel uveljavljati v času papeža Frančiška.

Komisija v dokumentu predlaga, da bi ekološki greh razumeli kot dejanje ali opustitev dejanja, ki škoduje Bogu, drugim ljudem, skupnosti ali okolju. "Ustrezna opredelitev tega greha mora zajeti oboje: ne le škodo okolju oziroma naravi, temveč predvsem zavračanje Božjega načrta za stvarstvo," so poudarili.

Komisija predlaga tudi, da bi greh proti okolju razumeli podobno kot "družbeni greh". Gre za koncept, ki ga je razvil papež Janez Pavel II. in govori o tem, da se lahko posamezna škodljiva dejanja sčasoma utrdijo v družbi, širijo in vplivajo na ravnanje drugih ter tako povzročajo nova škodljiva dejanja, dokument pojasnjuje ameriški katoliški časnik National Catholic Reporter.

Okolju prijazno življenje ponuja izhod iz samouničevalnega kroga

Komisija v dokumentu najprej pojasnjuje versko utemeljitev odgovornosti vernikov za skrb za naravo, nato pa poziva k razvoju načina življenja, ki bi temeljil na ekoloških načelih in povezoval "delo, počitek, prosti čas, premišljevanje, naš odnos do narave in drugih ljudi ter tišino".

Po mnenju komisije je takšen odnos do okolja danes v nasprotju z načinom delovanja sodobnega gospodarstva in družbe, ki ga v veliki meri določata tehnologija in trg.

V številnih sodobnih družbah smo, piše v dokumentu, ujeti med občutkom, da moramo korenito spremeniti svoj način življenja, in potrebo po prilagajanju hitremu tempu, ki ga narekuje trg. Ekološko usmerjen način življenja naj bi ponujal izhod iz tega "samouničevalnega kroga, ki z nami ravna slabo, zaradi katerega zbolevamo in propadamo".

"Zdrava duhovnost nas spodbuja k uravnoteženemu in premišljenemu življenju, tako v odnosu do okolja, ki nam omogoča življenje, kot do drugih ljudi in nas samih," piše komisija. To med drugim pomeni skrb za vzdržno osebno in družinsko potrošnjo, manjšo porabo energije doma in v prometu ter zdravo in okoljsko odgovorno prehrano. Pomemben naj bi bil tudi premislek o tem, kaj kupujemo, saj je po navedbah komisije vsak nakup tudi moralno dejanje.

Moralna dolžnost omejitve potrošnje zlasti v bogatih državah

V delu dokumenta, posvečenem odrekanju in postu, komisija opozarja, da zdajšnje čezmerno izkoriščanje planeta vsem nalaga "moralno dolžnost, da prostovoljno omejimo svojo potrošnjo in izkoriščanje virov, zlasti v bogatih državah".

Pri odgovornosti za vzroke in posledice podnebnih sprememb komisija poudarja, da bi morala strožja okoljska pravila v večji meri veljati za tiste, "ki našemu skupnemu domu povzročajo največ škode ali so mu je doslej povzročili največ".

Obenem opozarja, da bi bilo nepravično, če bi bogate države revnejšim nalagale nesorazmerna bremena in od njih zahtevale, naj ohranjajo pljuča Zemlje in zelena območja, same pa se ne bi bile pripravljene odpovedati visokemu življenjskemu standardu in svojim vzorcem potrošnje.

Dokument obravnava tudi katoliško načelo, po katerem so dobrine Zemlje v osnovi namenjene vsem ljudem. Pri tem komisija poudarja, da po krščanskem izročilu zasebna lastnina ni absolutna pravica.

Načelo, da so dobrine namenjene vsem, bi bilo treba po mnenju komisije razširiti tudi na "ohranjanje planeta Zemlja za prihodnje generacije in za razvoj življenja, ne le človeškega".

Komisija dokument sklene s pozivom k nujnemu ekološkemu preobratu, ki naj bi temeljil na zavedanju, da je vse med seboj povezano ter da je po krščanskem prepričanju svet Božji dar. Takšna sprememba bi po njenih navedbah zahtevala tudi globoko duhovno spreobrnjenje.

Dokument k spremembam poziva tako posameznike kot politične voditelje, obenem pa poudarja vlogo religij pri spodbujanju skupnega dobrega. Religije lahko po mnenju komisije ljudi spodbujajo k nesebičnosti, varovanju narave in spoštovanju okolja ter vplivajo na njihovo vsakodnevno ravnanje.