Raziskava kaže, da virus, ki na ustnicah ustvari nadležne mehurčke, kar za dvakrat poveča tveganje za nastanek demence.
Raziskava, v kateri so dlje časa spremljali več kot tisoč sedemdesetletnikov na Švedskem, je pokazala, da so tisti, ki so prišli v stik z virusom navadnega herpesa (HSV-1), dvakrat bolj izpostavljeni tveganju za nastanek demence, piše revija Science Alert.
Doslej sta za najbolj močna “napovedovalca” Alzheimerjeve bolezni veljala starost in prisotnost gena, imenovanega APOE-4, najnovejši izsledki raziskav pa kažejo, da bi tudi nekatere običajne virusne infekcije lahko povzročale upadanje kognitivnih sposobnosti.
Približno 80 odstotkov odraslih na Švedskem nosi protitelesa za virus HSV-1. To pomeni, da so bili vsaj enkrat v preteklosti temu virusu izpostavljeni. Nekateri za izpostavljenost ne vedo, saj nikoli ne razvijejo simptomov, drugi se občasno srečajo z nastankov vnetij ali mehurčki na ustnicah ali v okolici ust. Novi rezultati iz švedske raziskave pa kažejo, da ima lahko virus HSV-1 veliko bolj prikrite učinke, ki jih na zunaj ni videti.
“Vse več dokazov iz raziskav, tudi naše, kaže, da je virus navadnega herpesa lahko dejavnik tveganja za demenco,” pravi epidemiologinja Erika Vestin iz Univerze Uppsala na Švedskem.
Okužba z virusom herpesa je vseživljenjska, saj ga ni mogoče popolnoma uničiti ali izločiti iz telesa. Cepiva, ki bi okužbo preprečilo, ali zdravila, ki bi jo popolnoma ozdravilo, ni.
So okužbe z virusi povezane z demenco?
Vzroki za demenco so ena največjih skrivnosti sodobne medicinske znanosti in področje, ki ga medicina pospešeno raziskuje. Alzheimerjeva bolezen je vrsta demence, za katero je pogosto značilno nalaganje beljakovine amiloid v možganih.
Že leta se nevroznanstveniki in farmacevti osredotočajo na to, kako bi preprečili to nalaganje, a žal z malo ali skoraj nič uspeha. Določene vrste Alzheimerjeve bolezni pa bi lahko bile tudi posledice “nenadzorovanega” odziva telesa na mikrobe, piše Science Alert.
Idejo, da bi določene različice Alzheimerjeve bolezni lahko bile posledice infekcij, so prvič predlagali že leta 1997, vendar so jo takrat obravnavali z “veliko nasprotovanja” znanstvene skupnosti in zanemarjali. Šele nedavno so jo sprejeli kot možnost.
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so v možganih umrlih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo prvič odkrili nenavadne ravni dednega materiala virusa HSV-1. Kasneje, leta 2008, so raziskovalci odkrili, da je DNK virusa prisotna v 90 odstotkih beljakovinskih oblog v možganih umrlih z Alzheimerjevo boleznijo.
Kot kaže, je prav odgovor imunskega sistema na virus herpesa močno povezan z upadom kognitivnih sposobnosti. Švedski raziskovalci so to ugotovili tako, da so 15 let spremljali 1.002 odrasla prostovoljca. 80 odstotkov je bilo nosilcev antigenov HSV-1 in zanje so ugotovili dvakrat večje tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni kot pri tistih, ki z virusom niso bili okuženi.
Nove raziskave bodo morda odprle vrata upanju
Kljub temu danes še ni dovolj dokazov, ki bi za trdno potrdili vlogo patogenov, kot je HSV-1, pri upadanju kognitivnih sposobnosti. V preteklosti namreč raziskovalne skupine za nevroznanost niso vključevale strokovnjakov za mikrobiologijo ali virologijo, kar je danes vse bolj pogosto. Medtem ko so nekatere študije pokazale, da so protitelesa za HSV-1 povezana s tveganjem za demenco, druge takšne povezave niso odkrile.
“Posebnost naše študije je, da so udeleženci približno enako stari, zato so rezultati še bolj zanesljivi, saj starostne razlike, ki so sicer povezane z razvojem demence, ne morejo zmesti rezultatov,” pravi Vestin.
Zdaj poteka druga faza kliničnih raziskav, ki preučuje, kakšen vpliv ima zdravljenje herpesa na Alzheimerjevo bolezen. Ta del raziskave naj bi zaključili decembra. Rezultati pa bodo morda spodbudili nadaljnje raziskave demence v smeri zgodnjega zdravljenja bolezni z običajnimi zdravili proti virusu herpesa ali preprečevanja bolezni, preden se pojavi,” upa Vestin.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!