V prometnih nesrečah je na slovenskih cestah od začetka leta umrlo že več kot 50 ljudi, samo danes sta na gorenjski avtocesti v nesreči življenje izgubili dve osebi. Neprilagojena hitrost in neustrezna varnostna razdalja pa sta še vedno glavna vzroka za nesreče na avtocestah. Velik problem je tudi neuporaba varnostnega pasu, ki bi lahko rešil marsikatero življenje in preprečil hude poškodbe. Podatki kažejo, da skoraj polovica od 16 umrlih na cestah ni bila pripeta.
V hudi prometni nesreči sta ponoči na gorenjski avtocesti ugasnili še dve življenji, avtocesta je bila kar sedem ur popolnoma zaprta v obe smeri. Ker so se ljudje po koncu epidemije vrnili v službe, otroci pa v šole, je prometa na cestah veliko več, kar potrjuje tudi statistika. Občutek je, da je veliko več tudi prometnih nesreč, saj v zadnjih tednih skoraj ne mine dan, ko mediji ne poročamo o nesreči. Z začetkom šolskih počitnic in dopustniško sezono lahko na cestah pričakujemo še večjo gnečo in še več prometnih nesreč.
Na slovenskih cestah je do 26. junija letos umrlo že 49 ljudi, kar je več kot v covidnih letih 2020 (44) in 2021 (46), vendar manj kot leta 2019, ko je umrlo 56 ljudi, kaže statistika, ki jo vodi Zavod Varna pot.
V zadnjem času pa je zelo veliko tudi hudih prometnih nesreč, v katerih so udeleženi kolesarji. Ker so ti v primerjavi z vozniki v osebnih vozilih bolj izpostavljeni, se lahko te nesreče hitro končajo tragično. Prejšnji teden je na primer na Šmartinski cesti v Ljubljani umrla kolesarka, ki jo je zbil alkoholizirani voznik.
Statistično gledano je prometnih nesreč na avtocestah manj, imajo pa lahko te zelo hude posledice. Po podatkih policije se je do 19. junija letos na avtocestah zgodilo 626 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 12 udeležencev, 24 je bilo hudo telesno poškodovanih, 200 pa jih je utrpelo lažje poškodbe.
Primerjava z lanskim in predlanskim letom ni povsem primerna, saj sta bili to leti, ko je bilo zaradi ukrepov za zajezitev širjenja covida-19 uvedenih več restriktivnih ukrepov, tudi prepoved gibanja med občinami in policijska ura. V predkoronskem letu 2019 pa je bilo v tem obdobju na avtocestah po državi 816 prometnih nesreč, umrlo je šest ljudi, kar je manj kot letos.
Največ prometnih nesreč med Šentiljem in Obalo
Po podatkih generalne policijske uprave se je letos največ prometnih nesreč zgodilo na avtocesti A1 oziroma Sloveniki (Šentilj–razcep Srmin na Primorskem), in sicer 380, precej manj pa je bilo prometnih nesreč na avtocesti A2 oziroma Iliriki (Karavanke–Obrežje), in sicer 181.
K večji varnosti na avtocestah bo po napovedih pristojnih pripomogla tudi avtocestna policija. Prva, ljubljanska specializirana enota avtocestne policije, je začela delovati junija lani. Prav tako so že aktivne mariborske, celjske in koprske enote, do konca letošnjega leta pa naj bi začela delovati še novomeška enota, tako da bo pokrito celotno avtocestno omrežje.
V Ljubljani znatno manj prometnih nesreč na avtocesti
Na Darsu pojasnjujejo, da so na širšem ljubljanskem območju v prvih štirih mesecih letošnjega leta zaznali znatno zmanjšanje števila prometnih nesreč glede na leto 2019 – več kot 30 odstotkov, znatno pa se je zmanjšal tudi odstotek tovornih vozil s prekoračeno osno obremenitvijo, tudi število poškodb cestne infrastrukture, za katero povzročitelj ni znan.
Več prometa kot pred covidom
Sicer pa se je letos promet že vrnil na predkoronsko raven oziroma ga je celo več kot leta 2019. Na Darsu trenutno zaznavajo približno 5-odstotno rast prometa. Povečalo se je tako število domačih voznikov kot turistov, največji porast pa je pri tovornih vozilih, in sicer za približno sedem odstotkov.
Najpogostejša vzroka za prometne nesreče na slovenskih avtocestah sta neustrezna varnostna razdalja in neprilagojena hitrost, pojasnjujejo na policiji. V preteklih letih pa med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče poleg neprilagojene hitrosti najdemo tudi nepravilno stran oziroma smer vožnje.
Varnostni pas zmanjša tveganje za smrt kar za polovico
V prometni nesreči, ki se je danes ponoči zgodila na gorenjski avtocesti, je umrl tudi potnik v vozilu, ki ni bil pripet. Agencija za varnost prometa in policija sta ob tem vse voznike pozvali, naj vedno in brez izgovorov poskrbijo za dosledno pripetost vseh potnikov na vsaki, tudi najkrajši poti. “Pri najhujših posledicah prometnih nesreč je namreč vedno znova ugotovljeno, da bi bile lahko posledice bistveno blažje, če bi vozniki in potniki v vozilu dosledno uporabljali varnostni pas,” so še sporočili z AVP.
Na AVP pravijo, da je uporaba varnostnega pasu predpisan in nujni sestavni del varne vožnje, ki dokazano rešuje življenje. “Z močjo rok in nog bi se lahko zadržali v sedežu le pri trku s hitrostjo do sedem kilometrov na uro. Dosledna uporaba varnostnega pasu zmanjša tveganje za smrt kar za polovico, skoraj za toliko se zmanjša tveganje hudih poškodb in skoraj za četrtino tveganje nastanka lažjih poškodb tako pri voznikih kot pri sopotnikih.
Od 16 umrlih jih je bilo le devet pripetih
Velik del voznikov osebnih vozil, ki so letos umrli v prometnih nesrečah, ni uporabljal varnostnega pasu. Od 16 umrlih jih je le devet uporabljalo varnostni pas. “Delež neuporabe varnostnega pasu je znašal kar 44 odstotkov in je največji v zadnjih petih letih. Letos umrli vozniki osebnega avtomobila, ki varnostnega pasu niso uporabljali, so bili stari 21, 23, 44, 57, 58, 70 in 80 let,” so še povedali na AVP. Od 58 hudo poškodovanih voznikov osebnih avtomobilov jih je 45 oziroma 78 odstotkov uporabljalo varnosti pas. Stopnja uporabe je bila največja pri lažje telesno poškodovanih voznikih osebnih avtomobilov, saj je varnostni pas uporabljalo 92 odstotkov voznikov.
Do 21. junija je policija ugotovila že 22.376 kršitev neuporabe varnostnih pasov. Posebej zaskrbljujoče pa je, da je v tem času policija ugotovila kar 2.407 kršitev, povezanih z neuporabo zadrževalnih sistemov pri otrocih. Podatki tudi kažejo, da je policija lani ugotovila kar 54.020 kršitev neuporabe varnostnih pasov, kar je več kot leto prej (43.842). Da je zavedanje voznikov motornih vozil o pomenu pripetosti med vožnjo še vedno premajhno, pa ne dokazujejo le podatki o kršitvah, temveč tudi rezultati terenskega opazovanja v 11 mestnih občinah. Opazovanje (ne)pripetosti voznikov motornih vozil je Agencija za varnost prometa lani izvedla dvakrat, januarja in avgusta 2021, v jutranji in popoldanski prometni konici na mestnih vpadnicah. Januarja 2021 v le štirih urah kar 2.174 voznikov (3,9 odstotka) med vožnjo ni uporabljalo varnostnega pasu, avgusta pa je bilo takih voznikov 750 (1,3 odstotka). Večje število kršiteljev je bilo v jutranji kot v popoldanski konici.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!