N1 STUDIO: ”Takoj mi je bilo jasno, da gre za ponaredke”

Kultura 08. Jun 202216:49 > 09. Jun 2022 09:206 komentarjev
Delite:

V svetu kulture in širše danes odmeva škandal iz Narodnega muzeja Slovenije, kjer bi morali odpreti razstavo del izjemnih slikarjev 19. in 20. stoletja – Picassa, Miroja, Degasa. A ko smo na N1 objavili izjave poznavalcev, da gre za v nebo vpijoče ponaredke, je muzej razstavo odpovedal. Direktor Narodnega muzeja Slovenije Pavel Car je prepričan, da so vsa umetniška dela originalna in avtentična. "Videl sem certifikate in provenienco. Strokovna javnost je, ne da bi videla slike ali certifikate, vnaprej obsodila, da so ponaredki," je komentiral.

Za danes je Narodni muzej Slovenije Metelkova napovedoval odprtje razstave, poimenovane Popotovanja. Razstava slikarskih mojstrov 19. in 20. stoletja prikazuje vrhove umetniških smeri, ki so prevladovale v posameznih obdobjih. Gre za vrhunska svetovna imena slikarstva: Pablo Picasso, Edgar Degas, Henri Matisse, Henri de Toulouse-Lautrec, Joan Miró, Joseph William Turner, Edvard Munch, Kazimir Malevič, Marc Chagall … Potem ko smo na N1 objavili izjave poznavalcev, ki so dela označili za v nebo vpijajoče ponaredke, je muzej razstavo odpovedal.

V N1 STUDIO je umetnostni zgodovinar in likovni kritik Brane Kovič povedal, da je ob ogledu reprodukcijskega kataloga umetniških del iz zasebne zbirke družine Boljkovac takoj vedel, da so to ponaredki svetovno znanih umetnikov.

“Takoj mi je bilo jasno, da ne more biti to, kar ponujajo. Nekateri eksponati, likovni izdelki so tako v nasprotju s slogom in načinom dela oziroma ikonografijo navedenih umetnikov, da niti ni treba biti velik strokovnjak. Dovolj je, da ste ljubitelj umetnosti, ki hodi po muzejskih razstavah, bienalih, trienalih in umetnostnih sejmih, da dobite občutek, da so to ponaredki,” je komentiral Kovič.

“Razburjanje terja dodaten in poglobljen premislek”

Kot je povedal Kovič, je bila odpoved razstave zato edini logični korak. “Po mojih informacijah naj bi prepoved razstave zahtevalo ministrstvo za kulturo, in sicer na osnovi sklepa desetčlanske komisije, ki jo je sklicalo omenjeno ministrstvo in na katero je bil povabljen tudi Andrej Šemrov, ki je bil označen za koordinatorja omenjene razstave,” je dodal. Za zaplet so vedeli tudi na pristojnem ministrstvu, kjer so že včeraj prejemali zaskrbljena pisma, danes pa opravili več sestankov, tudi z direktorjem Narodnega muzeja Slovenije Pavlom Carjem.

Zadnji je v današnji izjavi za javnost dejal, da mu je iskreno žal za nastalo situacijo. “Za dobro Narodnega muzeja Slovenije in ohranitev dobrega imena je najbolje, da razstave ne odpremo in jo prestavimo za nedoločen čas. Razburjenje terja dodaten in poglobljen premislek. Zato ocenjujemo, da čas za podprtje takšne razstave ni primeren,” je povedal. Dodal je, da ima vsako od del, ki bi morala biti na razstavi, “ali mednarodno ekspertizo ali provenienco, na kateri avkciji je bila kupljena, iz katere zbirke izhaja, kjer jo je lastnik dobil”.

O zavarovanju ni želel govoriti, saj je bilo zavarovanje kombinirano z mednarodnim muzejem in zasebnikom. Direktor Narodnega muzeja Slovenije Car je ob tem še poudaril, da verjame v avtentičnost razstave in da so vsa umetniška dela originali. “Videl sem certifikate in provenienco. Strokovna javnost je, ne da bi videla slike ali certifikate, vnaprej obsodila, da so ponaredki,” je komentiral.

“Certifikatov nihče ni videl”

Umetnostni zgodovinar in likovni kritik Brane Kovič je navedbe direktorja muzeja ošvrknil z besedami, da certifikatov ni videl nihče. “Zelo rad bi videl in prebral certifikate in seveda preveril podpise pod njimi,” je poudaril. Spomnil je, da v svetu umetnosti obstajajo – zlasti pa za tiste, ki bi bili vključeni v razstavo – mednarodni strokovnjaki oziroma specialisti, ki se s preučevanjem ustvarjalnih opusov posameznih avtorjev ukvarjajo vse življenje.

“Videli in prebrali so vse, kar se je dalo. Seveda tudi oni niso nezmotljivi, vendar če ti strokovnjaki potrdijo avtentičnost, je zelo velika verjetnost, da gre za avtentično delo,” je izrazil Kovič in dodal, da se po tem, kar je bilo prikazano pri dotični razstavi, lahko le smeji.

Direktor muzeja Car je v današnjem odzivu dejal, da so se za razstavo odločili pred nekaj tedni, čeprav so ministrstvo za kulturo že lani jeseni zaprosili za denarna sredstva. Kovič je na to odgovoril z besedami, da nekdo očitno laže. Odgovornosti za tovrstni škandal pa ni pripisal ministrstvu za kulturo.

“Ministrstvo samo po sebi ni odgovorno, saj so kulturne ustanove pri svojih odločitvah avtonomne. Ministrstvo jih lahko samo finančno podpre pri uresničitvi projekta. Če pa te projekte označi kot neustrezne oziroma neprimerne, lahko financiranje tudi zavrne,” je še predstavil Kovič.

Največji kulturni škandal v samostojni Sloveniji

V nadaljevanju oddaje je Kovič komentiral tudi strokovno usposobljenost direktorja muzeja Pavleta Carja. Ta je položaj zasedel času vlade Janeza Janše. Po izobrazbi je diplomirani računalničar in doktor zgodovine. Dolga leta se je ukvarjal z zbiranjem odlikovanj in uniform. Do njegovega imenovanja so bili kritični številni kulturniki in umetniki, saj naj ne bi imel potrebnih znanj za vodenje tako pomembnega muzeja. Kovič je njegovo imenovanje na to mesto pospremil z besedami, da še nikoli nikjer ni prebral nobenega članka, eseja, razprave, monografije ali kataloškega besedila Pavleta Carja.

“Z likovno umetnostjo se ni še nikoli ukvarjal, zato mislim, da je popolnoma nekompetenten za presojanje kakovosti in avtentičnosti likovnih del,” je povedal in izrazil mnenje, da bi moral Car s položaja odstopiti. “Gre za takšno strokovno napako, sramoto, škandal, da bi moral prevzeti odgovornost za to, kar si je privoščil,” je še ocenil. Kovič se je pri tem še strinjal z mnenjem nekaterih, da gre v tem primeru za največji kulturni škandal v samostojni Sloveniji. “Mislim, da je ta ocena pravilna, saj nam v eni osrednjih državnih kulturnih institucij ponujajo ponaredke. To so dela, ki so evidentno vse prej kot stvaritve avtorjev, ki so navedeni pod reprodukcijami,” je med drugim povedal Kovič.

Sicer pa naj bi bila vrednost 160 umetniških del iz zasebne zbirke družine Boljkovac, če bi to bili originali, ocenjena na približno milijardo evrov. Kovič je v oddaji med drugim spregovoril o črnem trgu z umetninami. To je vrsta kriminala, ki je v primerjavi z mamili in orožjem manj preganjana. Po podatkih Švicarskega inštituta za ugotavljanje pristnosti umetnin iz leta 2014 naj bi bila polovica vseh umetnin na svetovnem trgu ponaredkov. “Gre za dobro oziroma objektivno oceno,” je o tem povedal gost Kovič.

Celotno oddajo si lahko pogledate na vrhu članka.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar