V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) so rokopisno zbirko obogatili s pismi, ki jih je pesnik Srečko Kosovel poslal pesnici in aktivistki Fanici Obid ter italijanskemu oficirju in zgodovinarju Carlu Curciu. Po besedah skrbnika zbirke Marijana Ruperta imajo zdaj v NUK originalna pisma, katerih vsebina je bila sicer že objavljena v Zbranem delu.
Srečko Kosovel (1904-1926) si je z učiteljico, pesnico in svojo najboljšo prijateljico Fanico Obid dopisoval v obdobju Integralov, njuna korespondenca velja za Kosovelovo najobsežnejšo in vsebinsko najbogatejšo. Italijanskemu prijatelju Carlu Curciu pa je pisal v francoščini in se podpisoval kot Srečko iz Ljubljane.
Kot je povedal skrbnik Rokopisne zbirke NUK Rupert Pisma, je pridobljena korespondenca del zapuščine literarnega zgodovinarja, teoretika in kritika, profesorja Antona Ocvirka, prejeli pa so jo od njegovega sina Tadeja Ocvirka. Korespondenca je sicer že znana, saj je bila objavljena v Zbranem delu, ohranjena Kosovelova pisma pa je hranil Ocvirk doma.
Anton Ocvirk je bil Kosovelov sodobnik, tudi sam je bil pesnik, v Franciji pa je študiral primerjalno književnost. Po drugi svetovni vojni je zasnoval zbirko Zbrana dela in kot zanimivost je Rupert omenil, da jo je uvedel prav s Kosovelom in ne s kakšnim starejšim literatom, denimo s Francetom Prešernom. Očitno je imel do Kosovela afiniteto, čeprav se ve, da se za časa življenja nista preveč dobro razumela, je pojasnil Rupert. Omenjena pisma so sicer izšla šele v dodatnih zvezkih Zbranih del leta 1977, torej kar 31 let pozneje, je dodal skrbnik rokopisne zbirke.
Rupert je spomnil še na zaplet z Integrali, ki jih Ocvirk ni vključil v prvi zvezek s pesmimi, kar so mu številni zamerili. Integrali namreč veljajo za Kosovelovo temeljno delo in marsikdo se je spraševal, kam bi slovenska poezija krenila, če bi bili dostopni že prej.
Ocvirk ob pismih Kosovela Curciu piše, da so bili najprej v lasti italijanskega zgodovinarja, ki pa jih je nato podaril cerkvi. Pisma Fanice Obid, ki je umrla ob porodu leta 1940, pa je Ocvirku podaril njen mož, vodja in ustanovitelj tigrovcev Zorko Jelinčič. O njem je sin Dušan Jelinčič napisal roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, za katerega je letos prejel nagrado Prešernovega sklada.
Prvo pismo, ki ga je Kosovel pisal Fanica Obid, nosi datum 8. junij leta 1922, njuno poznejše dopisovanje pa se je razvijalo v intelektualno navezanost. Med boleznijo naj bi Kosovela večkrat obiskala v Tomaju in bila po pričevanju pesnikovih domačih zadnja oseba, s katero je govoril. V tretji knjigi Kosovelovega Zbranega dela je objavljenih 36 pesnikovih pisem, ki jih je poslal pesnici in aktivistki s pesniškim imenom Mirjam, piše Primorski slovenski biografski leksikon.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!