V 56. letu starosti je umrl slovenski akademski slikar Domen Slana. Vest o njegovi smrti je na družbenem omrežju Facebook sporočil njegov polbrat Jan Plestenjak.
Slovenski slikar, oblikovalec in kipar Domen Slana je umrl v 56. letu starosti. “…danes bom pel tebi, ljubi moj Domenček, ljubi moj bratec …tvoj Jan,” je na družbenem omrežju Facebook zapisal glasbenik Jan Plestenjak, ki je bil njegov polbrat.
Domen je bil rojen 23. januarja 1967 kot sin slovenske slikarke Dore Plestenjak in slikarja Franceta Slane. Na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je diplomiral 1989, živel in deloval pa je kot samostojni umetnik v naselju Puštal pri Škofji Loki. Slikal je v tehnikah akvarela in olja na platno, kot tankočutnega opazovalca narave pa ga je privlačila spremenljivost njenih pojavov, je zapisano v biografskem leksikonu Obrazi slovenskih pokrajin.
Krajina je bila za Domna Slano trajni umetniški izziv in navdih: ponujala mu je neomejene možnosti za izražanje najbolj subtilnih občutij ter ga usmerjala v barvno – svetlobna raziskovanja raznolikih krajinskih prizorov. Po slikarskem načinu je bil Domen Slana duhovno soroden postimpresionistom, povsem abstraktno pojmovanje predstavnosti mu ni bilo blizu. Motivika mu je predstavljala sredstvo za likovno podajanje lastnega razpoloženja ob dramatičnih atmosferskih spremembah v njemu ljubi krajini, ki ni vedno loška (Cerkniško jezero, soline, zatoki), so še zapisali v spletnem leksikonu.
Poleg umetnosti se je ukvarjal še s športom – jadralnim padalstvom. V kategoriji preletov je dosegel neuradni svetovni rekord, še piše na strani Obrazi slovenskih pokrajin. Vest o njegovi smrti prihaja osem mesecev po smrti njegovega očeta Franceta Slane, enega najbolj plodovitih slovenskih slikarjev, ki je v 96. letu starosti umrl konec aprila.
Pogovor z Domnom Slano v okviru cikla Obrazi slovenskih pokrajin:
“Domen Slana ne sodi med tiste likovne ustvarjalce, o katerih bi se po strokovnih krogih mnogo govorilo in pisalo, ker živi in deluje umaknjen iz centra in ker njegovo delo nasploh ni ustvarjeno, da bi bilo sproti komentirano ali da bi o njegovih neprestanih spremembah nenehoma ugibali in jih ocenjevali, ne nastaja, da bi se pojavljalo edino v galerijah, kjer bi se soočalo z deli sodobnikov in razburjalo duhove na temo sodobnih umetnostnih izraznih sredstev, vzpodbujalo neskončne razprave o različnosti kot bistveni, če ne že edini lastnosti, edinemu merilu umetniške kvalitete,” je o Slani, kot je razvidno s spletne strani umetnika, zapisal slovenski pisatelj in publicist Jože Hudeček.
“Njegova dela, pa naj gre za oljne podobe, akvarele in gvaše ali za duhovito tesane, grobo obdelane rustikalne stole, so nastale za to, da bi poplemenitila naše vsakdanje okolje in se pojavljajo v galerijah zgolj izjemoma (za kar so galerije kot razstavišča navsezadnje tudi namenjene), ne pa da bi bile že že zamišljena kot muzejski eksponati. To so okna v lepši, človeka vrednejši svet, skozi katera človek zre ne le s hrepenenjem, poln neizpolnjenih pa tudi neuresničljivih želja zre, temveč – če se podobi prepusti – za nekaj časa tudi vstopi in odpočije dušo. In to ni namenjeno le tistim “posvečenim” strokovnjakom, temveč dostopno neštevilnim ljubiteljem, ki sicer ne pišejo člankov in kritik, zato pa o slikarju vedo mnogo povedati – in to od srca,” je še dodal Hudeček.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
