Arso svari pred sušo, pet regij že obarvanih rdeče

V večini regij po državi beležijo zelo sušne razmere, v petih pa izjemno sušne, v objavi Sušomer navaja agencija za okolje (Arso).

V zadnjih 30 dneh je bilo po Sloveniji precej manj padavin, kot je glede na dolgoletno povprečje običajno za ta čas leta. Padavine so bile prostorsko zelo neenakomerno razporejene. Visoke temperature in sončno vreme so dodatno povečali izhlapevanje vode iz tal in rastlin. Povsod po državi je količina izhlapele vode presegla količino prejetih padavin.

Izjemno sušne razmere so v regijah Spodnje Posavje, Dolenjska, Bela krajina, Kočevska in Obala. Posebnost predstavljajo Ljubljana z okolico, Notranjska in Goriška, kjer so izjemno sušne razmere prisotne le v posameznih delih regij. To pripisujejo neenakomerni prostorski razporeditvi padavin v obravnavanem obdobju.

Zelo sušne razmere Arso beleži tudi na Koroškem, v Podravju, Pomurju, na Bovškem, v Zgornjesavski dolini ter ponekod v osrednji Sloveniji, kjer se razmere hitro slabšajo. Zmerno sušne razmere so prisotne na Gorenjskem in Savinjskem.

Tudi v prihodnjih dneh kaže na pretežno sončno in vroče vreme. Posamezne krajevne plohe ob koncu tedna ne bodo bistveno izboljšale vodne bilance, zato na Arsu pričakujejo nadaljnje zaostrovanje sušnih razmer v površinskem sloju tal ter povečevanje vodnobilančnega primanjkljaja po vsej Sloveniji.

Vročinski valovi bodo vse pogostejši in intenzivni

Člani podnebnega sveta, ki je neodvisno znanstveno posvetovalno telo vlade za podnebno politiko, ob tem opozarjajo na pojavnost vse bolj pogostih in intenzivnih vročinskih valov kot posledico podnebnih sprememb. O pojavnosti vročinskih valov in nevarnosti vse pogostejših vremenskih ekstremov so razpravljali na 22. redni seji sveta pred tednom dni.

Kot je ob tem poudaril namestnik predsednika podnebnega sveta Jonas Sonnenschein, vročinski valovi niso le skrajni meteorološki pojav, ampak imajo zelo resne posledice.

"Pogostejši in intenzivnejši vročinski valovi so tiste posledice podnebnih sprememb, ki imajo najhujše posledice za zdravje, gospodarstvo in naravo. Konkretno to pomeni več deset tisoč dodatnih smrti v Evropi letno, bolnišnice, ki se hkrati spopadajo z večjim številom bolnikov in slabo ohlajenimi prostori, poškodbe vitalne prometne infrastrukture (asfalt, upognjene železniške tirnice), višje cene električne energije zaradi slabih hidroloških razmer, nižjo produktivnost delavcev (zlasti tistih, ki delajo na prostem), obsežne izgube pridelka v kmetijstvu, lokalno pomanjkanje vode, cvetenje strupenih alg ter gozdne požare," je nanizal.

Da se podnebne spremembe že kažejo v premiku letnih časov, pa je opozoril predsednik sveta Žiga Zaplotnik. "Poletne temperature danes nastopijo dva tedna prej kot v sredini prejšnjega stoletja in vztrajajo dva tedna dlje v jesen. Trenutno podnebje v sredini julija tudi v Sloveniji že omogoča temperature celo do 43 stopinj Celzija, kar vidimo v naboru možnih rešitev ansambelskih vremenskih napovedi," je dejal.

Člani sveta so na seji obravnavali tudi pripravo strokovnih mnenj o poročilih o blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. V okviru razprave o blaženju podnebnih sprememb so izpostavili potrebo po celoviti obravnavi časovnice za izstop iz premoga, usklajenosti strateških dokumentov ter razogljičenju sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini najkasneje do leta 2030 v skladu z zakonom o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-Šaleške premogovne regije. Poleg tega so člani sveta kritično razpravljali o možnosti, da bi Termoelektrarno v Šoštanju strateško ohranili kot hladno rezervo.

Na področju prilagajanja podnebnim spremembam pa so člani sveta na seji načrtovali prihodnje obravnave sektorskih ocen podnebnih tveganj ter pripravo strokovnega stališča na prihajajoče poročilo o prilagajanju na podnebne spremembe, ki ga direktorat za okolje, naravo in podnebje v skladu s podnebnim zakonom pripravlja vsaki dve leti.