Golob: Ne predstavljam si, da bi kdo želel živeti v državi, v kateri bi politika imela pooblastila policije

Predsednik Svobode in nekdanji premier Robert Golob je danes oddal podpis pod pobudo za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. "Predstavljajte si, da lahko vladajoča politika brez vsake varovalke in obrazložitve samo zato, ker vas ne mara in se ne strinja z vašimi vrednotami, proti vam uvede preiskavo. Preiskavo, v kateri vam bodo preiskali ne samo bančne račune in telefonske imenike, ampak vse o vas," je v izjavi za javnost poudaril Golob.

Ljudi je pozval, da naj oddajo podpis za referendum proti "politični policiji" in da naj se referenduma jeseni udeležijo v čim večjem številu, da se zaščiti demokracijo in pravno državo, predvsem pa to, da lahko vsak v javnosti zagovarja svoje vrednote brez strahu pred politiko. "Pri referendumu proti politični policiji gre za to, da se politikom ne da možnosti, da brez pravne zaščite preiskuje kogarkoli od vas. S tem zakonom so ukinili edino zaščito, ki jo je imel vsak od nas – da ga ustavno sodišče zaščiti pred zlorabami vladajoče politike," je povedal Golob.

Pobudniki referenduma v prvih devetih dneh že zbrali več kot polovico potrebnih podpisov

Zbiranje 40.000 podpisov, ki so potrebni za razpis referenduma, se je začelo minulo sredo in bo trajalo do 14. julija. Referendumsko pobudo so vložili in prvopodpisali nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak.

Pobudniki referenduma so danes sporočili, da so v devetih dneh zbrali več kot 21.000 overjenih podpisov in s tem že presegli polovico potrebnih podpisov za razpis referenduma.

Zbiranju podpisov pod referendumsko pobudo se je pridružil tudi celoten opozicijski trojček strank, ki so sodelovale v prejšnji Golobovi vladi, torej Svoboda, SD in Levica. "Pravna država ima varovalke in zasleduje princip, da je vsak nedolžen, dokler se mu ne dokaže nasprotno, politična policija pa deluje po ravno obratnem principu. Najprej bodo razglasili krivica, šele nato se bodo ukvarjali s tem, da mu bodo to dokazali. To ni nekaj, kar je vredno Slovenije in države, v kateri vsi tako radi živimo," je izpostavil Golob.

Poudaril je, da so bile varovalke, ki jih je vseboval doslej veljavni zakon, namenjene temu, da se zaščiti dostojanstvo posameznika, ki je po krivem preiskovan: "Govoriti, da s tem ščitimo politike, je čisto navadna laž." Kot je dejal, si ne predstavlja, da bi kdo želel živeti v državi, v kateri bi politika imela pooblastila policije.

Zagovorniki novele: Sedanja ureditev prekomerno posega v učinkovitost parlamentarne preiskave

Novelo zakona o parlamentarni preiskavi je državni zbor z glasovi SDS, trojčka okoli NSi, Demokratov in Resnice potrdil konec maja. Z novelo zakona se omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem, presojo skladnosti z ustavo in zakonom pa lahko v 30 dneh po odreditvi parlamentarne preiskave na ustavnem sodišču po novem zahtevata le Sodni svet ali generalni državni tožilec.

Zagovorniki novele poudarjajo, da je sedanja ureditev, ki je bila v prejšnjem sklicu parlamenta sprejeta na predlog tedanje predsednice državnega zbora iz Svobode Urške Klakočar Zupančič, prekomerno in nesorazmerno posegala v učinkovitost parlamentarne preiskave kot ustavnega instituta. V koaliciji pravijo, da je takšna ureditev vodila v proceduralne zaplete in blokade parlamentarne preiskave.

Novela zakona uvaja tudi sodno varstvo v postopku parlamentarne preiskave z možnostjo tožbe v upravnem sporu. Preiskovanec lahko zaradi kršitev človekovih pravic vloži tožbo v upravnem sporu v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije. Državni zbor tudi ne more več odrediti preiskave v zadevi, o kateri je že sprejel končno poročilo, po navedbah njenih zagovornikov pa tudi jasno določa primere, ko poslanec ne sme sodelovati v preiskovalni komisiji.

Pobudniki referenduma pa opozarjajo, da bi preiskovalec zaradi kršitev človekovih pravic na upravnem sodišču lahko izpodbijal samo končno poročilo preiskovalne komisije. Poudarjajo še, da posamezniki, ki so predmet preiskave, ne bi več imeli možnosti, da pred ustavnim sodiščem izpodbijajo akt o odreditvi parlamentarne preiskave.

Golob: Sistem želijo spremeniti v nekaj, česar si nihče od nas ne želi

Robert Golob je danes svoj podpis prispeval tudi za vložitev pobude za referendum o spremembah zakona o lokalnih volitvah, s katerim se tujcem iz tretjih držav s stalnim bivališčem v Sloveniji odvzema volilno pravico na lokalnih volitvah. Kot je izpostavil Golob, podpira oba referenduma in poziva čim širšo družbo, "da vsi skupaj rečemo ne samovolji vladajoče koalicije".

Po njegovih besedah je cilj nove koalicije, da celoten sistem v Sloveniji spremeni v "nekaj, česar si nihče od nas ne želi". "V tej družbi bo lahko lagodno živela samo peščica najbogatejših in tistih, ki bodo povezani z vladajočimi, vsi ostali pa bomo to plačevali. To je moj komentar na vse, kar so pokazali od volitev naprej," je še dodal prvak Svobode in nekdanji predsednik vlade.