Predstavniki Državne volilne komisije (DVK) so pojasnili ozadje dogajanja in odgovorili na očitke, ki so se med referendumskim postopkom v javnosti najpogosteje pojavljali. Vse očitke o omejevanju volilne pravice so zavrnili kot neutemeljene.
Med predčasnim glasovanjem na referendumu o vodah pa tudi na dan referenduma smo poročali o zmedi na voliščih in o napakah, zaradi katerih slovenski državljani niso uspeli oddati glasovnice.
Pobudniki referenduma so opozarjali na nedostopnost portala eUprava, na katerem so državljani lahko oddali vlogo za prijavo na glasovanje zunaj kraja stalnega prebivališča. Zaplet se je pojavil pri glasovanju po pošti za prebivalce domov za starejše. Nekateri slovenski državljani v tujini so obveščali tudi, da zaradi starih registrov iz tujine niso uspeli glasovati predčasno.
“Na prvem mestu poudarjamo, da DVK skladu s svojimi pristojnostmi skrbi za zakonitost izvedbe volitev in referendumov. Prav tako je ravnala tudi v postopku referenduma glede Zakona o vodah. DVK se zaveda svoje odgovornosti in prav tako verjame v potreben in učinkovit nazor javnosti nad delovanjem državnih organov, vendar pri tem v javnosti ne sme prihajati do napačnih predstav, še posebej takšnih, ki temeljijo na nepravilnem razumevanju referendumskih in volilnih pravil,” so sporočili z DVK.
“Očitki izhajajo iz nerazumevanja pravil”
“Očitki in obtožbe so neutemeljeni,” je v uvodu pojasnil predsednik Državne volilne komisije (DVK) Peter Golob in dodal, da DVK v osnovi skrbi za zakonitost in pravilnost referendumov. Tako je postopala tudi pri tokratnem referendumu o zakonu o vodah. Očitki po mnenju Goloba tako izhajajo iz delnega nerazumevanja in nepoznavanja referendumskih pravil ter pristojnosti državne volilne komisije ter drugih deležnikov, ki sodelujejo v volilnem postopku. “Način pravice do glasovanja ter način glasovanja na referendumu je določen z zakonom in seveda pri postopanju ni mogoče mimo vnaprej določenih in jasnih pravil,” je dejal Golob.
DVK je kot kot vse ostale komisije, ki sodelujejo pri izpeljavi referenduma, vezana na določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi ter tudi na določbe zakona o volitvah v DZ, je pojasnil predsednik DVK. “Ena izmed pristojnosti je tudi varstvo integritete postopkov in s tem tudi krepitev zaupanja javnosti v volilne in referendumske izide,” je bil jasen Golob.
“DVK je opravila svojo dolžnost”
“Poudaril bi, da po pošti v Sloveniji lahko glasuje le določena kategorija volilcev, in sicer tisti, ki so v bolnišnicah, v zavodih za prestajanje zaporne kazni ter varovanci socialno varstvenih zavodov,” je uvodoma dejal direktor DVK Dušan Vučko. Seveda lahko glasujejo le tisti volilni upravičenci, ki so pravočasno obvestili pristojno okrajno volilno komisijo. Pri tokratnem referendumu se je rok iztekel 30. junija ob 24. uri.
“Zakon ne nalaga obveznosti obveščanja posameznih organizacij in zavodov o možnih načinih glasovanja,” je bil jasen Vučko ter dodal, da DVK vedno poskrbi, da pravočasno sprejme ustrezne akte, med drugim tudi rokovnik za volilna in referendumska opravila, v katerih so jasno določene naloge DVK in drugih organov ter roki, ki se nanašajo na uresničevanje volilne pravice.
“Pred začetkom opravil so vsi ti akti objavljeni tudi na spletni strani, torej imajo vsi volilci možnost vpogleda v vse informacije,” je še dejal Vučko in dodal, da DVK ne razpolaga z evidencami institucij, katerih varovanci lahko glasujejo po pošti. Že v preteklosti se je zato uveljavila praksa, da DVK o rokih in drugih informacijah obvesti pristojna ministrstva. DVK je tako že 1. junija opravila svojo dolžnost ter na resorna ministrstva poslala dopis s priloženimi ustreznimi obrazci za vse, ki ne želijo ali ne morejo sami oddati zahteve za glasovanje po pošti. Vučko je pojasnil, da je 29. junija “zaskrbljeno ugotovil”, da število vlog bistveno odstopa od običajnega števila, ki so ga bili vajeni pri ostalih referendumih. “Dejstvo je, da so na ministrstvu obvestili vse volilne upravičence,” je bil še jasen direktor DVK.
“Očitek, da naj bi DVK kršila obveznost v zvezi z obveščanji DSO-jev in drugih javnih zavodov ne drži in ni utemeljen. Kljub temu, da takšen način obveščanja ni določen z zakonom, je DVK storila vse, kar je bilo v zakonskih okvirih mogoče ter je pomagala vsem tistim, ki so jo kontaktirali za rešitev nastalega zapleta. 704 volilci so na tokratnem referendumu glasovali po pošti, kar je bistveno več kot na zadnjem referendumu o drugem tiru, ko je glasovalo 416 volilcev, in trikrat več kot na prvem referendumu o drugem tiru, ko je po pošti glasovalo le 209 volilcev.”
Dušan Vučko, direktor DVK
Določitev volišč za predčasno glasovanje
“Volišča za predčasno glasovanje določajo okrajne volilne komisije in ne državna volilna komisija,” je pojasnil član DVK Mitja Šuligoj in dodal, da so se lokacije za volišča za predčasno glasovanje letos spremenila zaradi spremembe zakona o volitvah v DZ, ki je določila, da morajo biti volišča na območju volilnega okraja. Vse okrajne volilne komisije pa nimajo svojega sedeža na območju volilnega okraja, temveč so ti sedeži praviloma na sedežih upravnih enot. Na ljubljanski upravi enoti na Linhartovi ulici tako recimo domuje 14 okrajnih volilnih komisij, na mariborski upravi enoti jih je sedem.
“O vseh spremembah se je pravočasno obvestilo javnost. Vsi naslovi volišč za predčasno glasovanje so bili ves čas objavljeni tudi na spletni strani državne volilne komisije. V Ljubljani je bilo izdano celo posebno obvestilo s strani državne volilne komisije, okrajne volilne komisije s področja Maribora pa so o tem pripravile celo posebno pisno obvestilo,” je še poudaril Šuligoj in dodal, da glede na to, da je na tokratnem predčasnem glasovanju glasovalo največ volilcev do sedaj, iz tega izhaja, da je bilo za to možnost ustrezno poskrbljeno.
DVK je po besedah Šuligoja z 2. junija sprejetim sklepom poleg tega omogočila, da posamezne okrajne volilne komisije kar se da upoštevajo specifike posameznega volilnega okraja in volišča določijo tako, da lahko do njih dostopa kar se da veliko število volilcev.
Obveščanje volilcev doma in v tujini
“V poročilih je prihajalo do zmede, saj je referendumska ureditev drugačna kot ureditev v primeru državnih volitev,” je bil jasen Šuligoj in dodal, da DVK vsem volilcev, ki imajo prebivališče zunaj meja Slovenije le v primeru državnih volitev po uradni dolžnosti pošlje volilno gradivo. V primeru referendumskega glasovanja morajo volilni upravičenci o svoji nameri glasovanja obvestiti DVK najkasneje 15 dni pred začetkom glasovanja. V istem roku morajo tudi tisti, ki se le začasno nahajajo v tujini, o svoji nameri obvestiti DVK. Razlika je v tem, da tisti s stalnim bivališčem v tujini lahko brez obvestila o nameri na diplomatsko konzularnih predstavništvih oddajo svoj glas. Tisti, ki prebivajo v tujini le začasno, morajo o tej nameri v istem roku obvestiti DVK.
DVK je pri tokratnem referendumu iz tujine prejela 1177 vlog, ki so bile pravočasno obdelane. Pri tokratnem referendumu je bilo vlog relativno veliko, kar je bilo sicer pričakovati za poletni čas, vendar Šuligoj zagotavlja, da so volilno gradivo vsem upravičencem poslali pravočasno. Dodatno težavo so predstavljale tudi prijave volivcev, ki so za glasovanje iz tujine navajali naslov v Sloveniji, je še dodal Šuligoj in opozoril, da volilnega gradiva volivcem, ki so na dan glasovanja v tujini začasno, denimo na dopustu, ne morejo pošiljati na primer tri tedne prej, ko jih tam še ni.
DVK je poleg tega naletela tudi na očitke glede obvestil o dnevu glasovanja in volišču, ki so jih nekateri volivci prejeli prepozno, nekateri pa sploh ne. Dušan Vučko je pojasnil, da pri tem ne gre za vabilo, temveč obvestilo, ki ni pogoj za uresničevanje volilne pravice. Pogoj je izključno osebni dokument. Sicer pa je po njegovih besedah težava v neskladnosti dveh določb. Ministrstvo za notranje zadeve je namreč 25. junija sestavilo volilne imenike, medtem pa so še vedno tekli roki za druge oblike glasovanja. Volilni upravičenci, ki so se za druge oblike glasovanja prijavili pred tem datumom, obvestila torej niso prejeli. Tisti, ki so se prijavili po omenjenem datumu, pa so obvestilo vseeno prejeli.
Državna volilna komisija bo s Pošto Slovenije preučila druge možnosti obveščanja. Dušan Vučko je spomnil, da imamo sedaj tudi novega ministra za digitalno preobrazbo, načrt pa je, da bi se volilci najprej sami opredelili, ali sploh želijo prejemati volilno gradivo in obvestila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje