Vlada je sprejela novelo zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema. S tem bi omejili vpliv vsakokratne korekcije minimalne plače na kreditno sposobnost gospodinjstev. Slabše plačani bi lahko s pomočjo teh sprememb lažje dobili posojilo. "S tem bomo nedvoumno omogočili izvajanje makrobonitetnih ukrepov Banke Slovenije za kreditiranje prebivalstva, na katere ne bo vplivala vsakokratna korekcija minimalne plače," je poudaril minister za finance Klemen Boštjančič.
Minister za finance Klemen Boštjančič je po današnji 37. redni seji vlade predstavil sprejeto novelo zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, s katerim bolj jasno opredeljuje, da za omejitve glede kreditiranja potrošnikov ne veljajo omejitve, ki so določene v primeru izvršbe na dolžnikove denarne prejemke.
Kot je spomnil minister, se je januarja zvišala minimalna plača, in sicer s 1074,43 evra na 1203,36 evra bruto oziroma s 778 evrov na 878 evrov neto, to pa je zmanjšalo kreditno sposobnost kreditojemalcev s prihodki med minimalno in povprečno plačo.
Banka Slovenije je namreč doslej pri svojih makrobonitetnih ukrepih upoštevala zakon o izvršbi in zavarovanju, ki za določitev nujnih življenjskih stroškov uporablja minimalno plačo, kot nujne življenjske stroške pa določa 76 odstotkov bruto minimalne plače. Ker se z vsakokratnim dvigom minimalne plače poveča tudi znesek, ki mora kreditojemalcu ostati na bančnem računu po plačilu kredite obveznosti, se je pomembno znižala kreditna sposobnost ljudi.
Preberite še: Vlada potrdila šefa policije
Predlog zakona o dopolnitvi zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema po Boštjančičevih besedah jasno opredeljuje, da Banka Slovenije pri izvajanju makrobonitetnega nadzora ni vezana na zakon o izvršbi in zavarovanju “in bo tako lahko brez kakršnegakoli dvoma določila tudi drugo merilo za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati kreditojemalcu, in sprejemala takšne makrobonitetne ukrepe, za katere bo ocenila, da so najprimernejši za slovenski bančni sistem, zadolženost prebivalstva in širšo finančno stabilnost”.
Med možnimi merili centralne banke za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati potrošniku, je denimo ocena nujnih življenjskih stroškov. Svojo funkcijo sprejemanja in prilagajanja makrobonitetnih ukrepov bo sicer lahko izvajala na podlagi lastnih in drugih analiz oziroma ugotovitev ter ob upoštevanju ostalih predpisov, vezanih na bančni sistem.
Na ministrstvu za finance so predlog pripravili na podlagi dogovora z Banko Slovenije.
Predlog zakona zdaj morajo potrditi še v državnem zboru.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje