Stranka Gibanje Svoboda je pripravila razpravo o zdravstvenem sistemu ter spremembah, ki so po njihovem mnenju nujne za njegovo boljše delovanje. Z zdravstveno stroko so se dotaknili pomanjkanja družinskih zdravnikov in pomanjkanja kadra zdravstvene nege, korupcije in vlaganja v zdravstvo ter skrbi za duševno zdravje.
Kot so pred začetkom dogodka poudarili v stranki, je problematika zdravstvenega sistema postavljena v ospredje njihovega programa in bo tudi med vladnimi prioritetami, če bo Gibanje Svoboda del prihodnje koalicije. Razprave bi se moral udeležiti prvak stranke Robert Golob, a ker je bil v nedeljo pozitiven na koronavirus, na okrogli mizi to pot ni sodeloval.
Podpredsednica stranke Urška Klakočar Zupančič je uvodoma poudarila, da bosta izhodna strategija iz epidemije covida-19 in skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu prioritetni nalogi njihove vlade, če jim bodo volilci zaupali mandat. Ob tem je dejala, da je izhodna strategija še posebej pomembna za prebolevnike, ki imajo zaradi koronavirusne bolezni dolgotrajne posledice in jih je treba ustrezno rehabilitirati. Po njenih besedah v stranki z zdravstveno reformo ciljajo na to, da bi vsem prebivalcem Slovenije zagotoviti oskrbo najvišje kakovosti ob pravem času in čim bližje doma, upoštevajoč njihove potrebe in želje.
Kirurg Danijel Bešič Loredan, ki je vodil razpravo, je pojasnil, da je izhodišča točke pogovora trenuten položaj pacienta v zdravstvu. Po njegovih besedah je ključni problem slovenskega zdravstva neurejen sistem, ki onemogoča kakovostno delo in dostopnost do zdravstvenih storitev. Izzivi, s katerimi se zaposleni kot tudi pacienti srečujejo v zdravstvenem sistemu, so težki in prisotni vsaj že 15 let. Kot ključne rešitve za tovrstno problematiko je Bešič Loredan izpostavil boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev tako na primarni, sekundarni in terciarni ravni, ekonomično dobavo zdravil in zdravstvene opreme, ki jo pestita korupcija, in ureditev razmer in pogojev za delo za vse poklicne skupine v zdravstvu.
“Požrtvovalno delo okronano s sramotno nizkim plačilom”
Medicinska sestra Aleksandra Lah Topolšek se je dotaknila problematike zaposlenih v zdravstveni negi. Kot je povedala, je bil položaj medicinskih sester in bolničarjev že od nekdaj zelo pereč, njihov status pa je bil vedno “v povprečni sredini ali nižje.” Opozorila je na organizacijsko in kadrovsko podhranjenost, zastarelost sistema, upočasnjen napredek stroke, izčrpanost zaposlenih, ki so bili zaradi vsega opisanega nezadovoljni in obupani, posledice tega pa so čutili pacienti. Od leta 2007 se beleži množično pomanjkanje sester, ki ga je kasneje državna varčevalna shema v obliki zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) še poglobila, je spomnila.
Lah Topolšek je ob tem prav tako opozorila na delovne obremenitve zaposlenih. “Turnusno delo in dežurstva sta se stopnjevali, izostajali smo iz družinskega življenja. Požrtvovalno delo medicinskih sester pa je bilo okronano še s sramotno nizkim plačilom,” je povedala in dodala, da ob vsem tem ni niti tako presenetljivo, da si kader išče zaposlitev v tujini, kjer je plačilni standard boljši in delovni pogoji dostojni.
V nadaljevanju je postregla tudi s skrb vzbujajočimi številkami. V naslednjih trinajstih letih se bo upokojila več kot polovica medicinskih sester, babic in bolničarjev. “Ministrstvo za zdravje je letos izdalo dopis, v katerem nas opozarja, da mora imeti ustanova konec leta glede zaposlovanja enako število zaposlenih, kot jih je imela konec prejšnjega leta. Novih zaposlovanj ni in to nas skrbi,” je dodala.
“Dovolila si bom predlagati in pozvati sedanje ali prihajajoče vladajoče, da bi se — v izogib takšnim katastrofam — na ministrstvu za zdravje mogoče bolj resno lotili problema kadra zdravstvene in babiške nege in da bi z večjo mero odgovornosti pristopili z ustanovitvijo sekretariata ali direktorata, ki bi lahko poklicno usmerjal vejo zdravstvene nege, in sicer na nivoju strokovnosti, izobraževanja in menedžmenta,” je poudarila.
Za to, da bi delavci v zdravstveni negi ostali v Sloveniji, bi bilo po mnenju Lah Topolšek potrebno urediti plačni sistem in se približati evropskim standardom, ali pa jih celo preseči. Tako bi se po njeni oceni ljudje, ki so odšli na delo v tujino, vrnili. Prav tako bi bilo po njenih besedah nujno takojšnje zaposlovanje dodatnega kadra. “To prinese boljše delovne pogoje, tudi turnusno delo bo boljše opravljeno,” je dejala. S temi ukrepi bi se po njenem mnenju izboljšala tudi obravnava pacientov.
Ukrepi pri reševanju pomanjkanja družinskih zdravnikov
Specialistka interne medicine Mirta Koželj je spregovorila o posledicah, ki bi lahko doletele 130 tisoč ljudi, ki so v Sloveniji brez družinskih zdravnikov. “Za te bolnike to pomeni, da bodo prišli pozneje do diagnoze, še pozneje do zdravljenja in morda bo zaradi tega zdravljenje neuspešno. Tega problema se ne da odpraviti preko noči, lahko pa se ga rešuje s kratkoročnimi ali dolgoročnimi ukrepi, ki morajo začeti veljati takoj,” je poudarila.
Koželj je med kratkoročne ukrepe uvrstila popolnitev z dodatnimi pacienti pri tistih zdravniških ekipah, ki ne dosegajo glavarinskega količnika 1895. Tiste, ki ta količnik že dosegajo, pa je treba nagraditi in spodbuditi, da bodo v svoje varstvo vzeli dodatne bolnike.
Glavarinski količnik predstavlja glavni del obremenitve zdravstvenega tima. Ta se izračuna tako, da se število opredeljenih zavarovanih oseb množi s količniki, ki so odvisni od starosti zavarovanih oseb. Ko zdravnik doseže določeno mejo glavarinskih količnikov, lahko zavrne obravnavo novih bolnikov. Vir: Zdravniki sledilnik
Koželj je prav tako menila, da je treba zdravnike in medicinske sestre razbremeniti administracije ter razviti enoten informacijski sistem. Med kratkoročne ukrepe je Koželj uvrstila tudi specializante, ki bi lahko dobili svojo ambulanto že prej. “Vodili bi jo ob nadzoru svojega mentorja, prav tako pa jih ne bi prekomerno obremenili,” je pojasnila.
Med dolgoročnimi ukrepi, je Koželj navedla povečanje vpisnih mest na obe medicinski fakulteti ter na zdravstvene fakultete in srednje zdravstvene šole. Predlagala je še uvoz zdravstvenega kadra iz tujine. “Do njih moramo imeti prijaznejšo politiko zaposlovanja,” je dodala.
”Utopično bi si bilo predstavljati, da bi bila korupcija v zdravstvu nična”
“To, da toliko ljudi čaka v vrsti, je katastrofa, ker ne vemo, kaj se dogaja z njimi,” pa je ocenil nekdanji minister za zdravje Dorijan Marušič. Sicer je prepričan, da ko enkrat bolnik vstopi v zdravstveni sistem, se z njim ravna dovolj dobro. Pri tem pa je svetoval, naj se ne ponavlja politika zadnjih sedem let. Na vprašanje, ali je 500 milijonov evrov vložka v zdravstveni sistem dovolj, je Marušič odgovoril, da je vprašanje predvsem, ali bi bil zdravstveni sistem, sploh sposoben absorbirati takšen vložek. “Dvomim, da je danes morala in etika zdravstva ter družbe pripravljena na tak izziv. Menim, da je številka prava.”
Marušič je mnenja, da bi s pravim intervencijskim zakonom lahko zdravstveni sistem umirili, ne pa tudi stabilizirali. “Potem pa pride drugi del. Zmanjšanje korupcije, ureditev zdravstvene košarice in kadrovskih težav. Tu en mandat ne bo dovolj,” je ocenil. Glede korupcije v zdravstvu je Marušič poudaril, da živimo v skorumpirani državi. “Zdravstvena blagajna je ena izmed največjih, tako da se mi zdi utopično misliti, da bi bila korupcija v zdravstvu nična,” je dejal. Nekdanji zdravstveni minister je zmagovalca volitev pozval, naj postavi ministra za zdravje iz svoje stranke, saj bo na ta način bo pokazal, “da mu je res nekaj do zdravja državljank in državljanov.” Želi si še umika politike iz vodstva javnih zdravstvenih zavodov.
”Potrebujemo dobro vodenje bolnišnic in dobre direktorje”
Kirurg na Onkološkem inštitutu v Ljubljani Erik Brecelj pa je bil na drugi strani mnenja, da bi morala biti ena prvih nalog prihajajoče vlade spremembe pri vodenju bolnišnic. “Korupcije ne boste ustavili. Potrebujemo dobro vodenje bolnišnic, dobre direktorje in tako bo tudi korupcije manj,” je izpostavil.
Na današnji razpravi so se strokovnjaki s področja zdravstva dotaknili tudi epidemije covida-19 in upravljanja z njo. Mikrobiologinja Metka Paragi je menila, da je ta razgalila vse slabosti našega zdravstvenega sistema. “Pokazala je, v kakšno brezizhodno globel pelje, kadar si politika in servilna stroka podata roko.”
Opozorila je še na vmešavanje politike v delo strokovnjakov. “Vlada je osebe, ki smo bile kompetentne, zamenjala z ljudmi, ki so sicer strokovnjaki, vendar niso bili kompetentni za vodenje epidemije. To so bile osebe, poklicane s strani politike,” je povedala.
Covid občutno povečal duševne stiske pri mladih
Epidemija covida-19 pa je poglobila tudi duševne stiske ljudi. Vodja centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Rade Pribaković Brinovec je poudaril, da se na področju duševnega zdravja dogaja kar nekaj premikov. Opozoril je predvsem na nacionalni program za duševno zdravje, sprejetega pred štirimi leti.
Ponovil je tudi skrb vzbujajoče rezultate raziskave NIJZ o duševnem zdravju študentov med epidemijo. “Pokazalo se je, da je imelo resne anksiozne simptome kar 30 odstotkov anketiranih študentov, resne depresivne simptome pa kar 16 odstotkov. Poleg teh je še polovica, ki je nihala med blažjimi in resnimi simptomi ter zgolj četrtina, ki je dejala, da takšnih simptomov sploh ni imela.
Pribaković Brinovec je opozoril tudi na pomanjkanje kliničnih psihologov. Nacionalni program za duševno zdravje predvideva 15 kliničnih psihologov na 100 tisoč prebivalcev, kar nanese okoli 300 kliničnih psihologov. V Sloveniji jih imamo trenutno približno 100.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje