Izrael po volitvah: zakaj je "Bibi" spet zmagal, če si družba želi sprememb

Torkove parlamentarne volitve v Izraelu so ob eni najvišjih volilnih udeležb v izraelski zgodovini prinesle zanimiv rezultat. Po 88 odstotkih preštetih glasov kaže, da je zmagala stranka Likud premierja Benjamina Netanjahuja s 26 osvojenimi mandati. Na drugem mestu je stranka Jašar nekdanjega generala Gadija Eisenkota z 21 mandati.

Ob močni polarizaciji sta se okoli obeh omenjenih politikov ustvarila dva bloka, ki pa zaenkrat nimata večine v 120-članskem parlamentu. Netanjahujev tabor, v katerem so še skrajno desni stranki Itamarja Ben Gvira in Bezalela Smotriča ter ortodoksni verski stranki Šas in Yahadut HaTorah, je za zdaj osvojil 53 mandatov. Opozicijski blok, kjer so poleg Jašarja še stranke B'Yachad, Demokrati in Yisrael Beytenu, ima trenutno 48 mandatov. Vmes sta še arabski stranki Palestincev z izraelskim državljanstvom Združena lista (12 mandatov) in stranka Ra'am (7 mandatov).

Preštevanje glasov se bo sicer nadaljevalo. Danes naj bi rezultatom prišteli še okoli 480.000 glasovnic diplomatov, vojakov in policistov, ki glasujejo po posebnem režimu. Končni in uradni izidi volitev bodo objavljeni 4. novembra, poročajo izraelski mediji.

Rezultat je glede na večino predvolilnih anket presenetljiv, opozarja docent in predavatelj bližnjevzhodnih študij na univerzah v Milanu in Padovi Giuseppe Acconcia. Ankete so namreč napovedovale zmago Eisenkotovi stranki ter opozicijskemu bloku, kar pa se ni zgodilo. "Kljub temu da je Netanjahujev blok presegel pričakovanja, pa ne more vladati sam, saj nima 61 mandatov. Za vladanje bo potrebna koalicija, ki pa jo bo z arabskimi strankami verjetno lažje sestavil Eisenkotov blok," je pojasnil za N1. Po njegovih besedah je namreč nemogoče, da bi palestinske stranke sklenile dogovor z Netanjahujem.

Kaj pa je Netanjahuju in Likudu prineslo volilno zmago? Profesor izpostavlja trdno zavezništvi z ZDA in podporo, ki mu jo je tik pred volitvami izrazil ameriški predsednik Donald Trump, ter zagovarjanje izjeme pri obveznem služenju vojaškega roka za ultraortodoksne jude. "Obstajajo pa tudi teme, ki so škodovale aktualnemu premierju," je opozoril in naštel sporno pravosodno reformo, proti kateri so Izraelci množično protestirali, ter neustrezen odziv Hamasov napad 7. oktobra 2023.

Volilci med originalom in kopijo raje izberejo original

Kljub temu pa po Acconcievih besedah očitno v Izraelu obstaja pomemben del družbe, ki odobrava Netanjahujevo agresivno politiko do Palestincev in Irana ter tesno zavezništvo z ZDA. "Očitno menijo, da je njegova agresivna strategija najboljša rešitev za spopadanje z nestabilnimi razmerami na Bližnjem vzhodu," je dodal.

Kje pa so razlogi za slabši rezultat opozicijskega bloka? Sogovornik je ocenil, da te stranke niso ponudile prave alternative, saj se tudi njihova stališča glede nasilja nad Palestinci in vojne z Iranom precej prekrivajo s stališči Netanjahujevega tabora. "Zato je očitno, da je alternativa zelo šibka. Volilci običajno med originalom in kopijo raje izberejo original in torej glasujejo za Netanjahuja," je podčrtal. Opozoril je še, da so bili tudi politiki iz opozicijskega bloka, kot na primer Eisenkot, Naftali Bennett ali Avigdor Lieberman, aktivno vpleteni v vojne zločine v Gazi in zatiranje Palestincev. Prav tako opoziciji ni koristilo stališče, da bi morali tudi ultraortodoksni judi v vojsko.

Po sogovornikovih besedah negotov volilni izid odpira obdobje, ki bo verjetno zaznamovano s politično nestabilnostjo. Tako pričakuje scenarij, ki bo zelo podoben tistemu iz obdobja med letoma 2019 in 2022, ko so v Izraelu petkrat zaporedoma šli na volitve, preden so končno dobili vlado. "Izraelski predsednik Izak Hercog je v zadnjih urah dejal, da vojne razmere ne dopuščajo ponovnih volitev, vendar je ob teh številkah težko verjeti, da bi lahko prišlo do oblikovanja vlade," dodaja Acconcia.

Prihodnost bo odvisna tudi od pripravljenosti palestinskih strank za resna pogajanja o sodelovanju z opozicijskim blokom ter tudi od tega, v kolikšni meri bo vodstvo Gadija Eisenkota veljalo za legitimno. Acconci se ob tem zaradi močne polarizacije in preteklih protivladnih protestov ne zdi zelo verjetno, da bi kdo z opozicijske strani prestopil in podprl Netanjahuja.

Ta je kot eno od možnosti omenjal sestavo manjšinske vlade, ki bi nato pri posameznih vprašanjih v parlamentu iskala večino. "Zelo malo verjetno je, da bi mu Hercog ob takšnem razmerju podelil mandat, saj je očitno, da bi imel velike težave, kar bi nato pomenilo nove volitve," je ocenil profesor.

Velika udeležba kaže, da si izraelska družba želi sprememb

Do nastopa nove vlade bo Izrael kot premier v tehničnem mandatu vodil prav Netanjahu. Kot pravi Giuseppe Acconcia, mu takšno nedoločeno stanje z možnostjo, da celo obnovi premierski mandat, zelo ustreza tudi v kontekstu kazenskih pregonov. Poleg naloga za aretacijo na Mednarodnem kazenskem sodišču zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v Gazi ga zaradi obtožb podkupovanja in korupcije v treh primerih preiskuje tudi izraelsko pravosodje.

Prav tako je profesor opozoril, da bi se Netanjahujeva premierska vladavina, ki s presledki traja že več kot 19 let, lahko nadaljevala. "To zagotovo ne bo dobro za izraelsko družbo, ki si želi sprememb. Velika volilna udeležba kaže, da obstaja želja po spremembah, vendar do sedaj ni jasno, kako se bo ta želja po spremembah konkretizirala v volilnem izidu," je sklenil sogovornik.