Ministrstvo za zdravje je skupaj s Fakulteto za šport Univerze v Ljubljani in z Olimpijskim komitejem Slovenije pripravilo konferenco Več se gibam, manj sedim, dobro spim. "Podaljšan čas sedenja je, kar se škodljivosti tiče, zelo primerljiv kajenju," je opozorila Azra Herceg, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje.
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Azra Herceg je pojasnila, je osnovni namen konference poiskati “priložnosti in sinergije” med predstavniki stroke in različnih resorjev za izboljšanje življenjskega sloga prebivalstva.
“Telesna dejavnost, zmanjševanje časa neprekinjenega sedenja in pa tudi ustrezna kakovost spanca je nekaj, kar pomembno vpliva na naše telesno in pa duševno zdravje,” je predstavnica ministrstva za zdravje opozorila v izjavi za medije.
O škodljivosti dolgotrajnega sedenja ni več dilem: “Sedeč način življenja pomembno vpliva na naše telesno stanje, duševno zdravje, tako da je poleg neustrezne prehrane tudi ključni razlog za skokovit porast debelosti v populaciji in pač s tem povezanih kroničnih bolezni,” je še dejala Erceg.
Omenila je tudi akcijski načrt za izboljšanje prehrane in telesne dejavnosti, ki bo, ko ga bo potrdila vlada, predstavljal formalno zavezo k skupnemu delovanju za kakovostnejši in bolj zdrav življenjski slog za vse državljane.
“Gibalne sposobnosti ljudi so slabše, kot so bile nekoč.”
Podpredsednik OKS Miran Kos je spomnil na stanje v Sloveniji, ki ni rožnato. “Gibalne sposobnosti ljudi so slabše, kot so bile nekoč. Ugotovljeno je bilo, da se po epidemiji covida z rekreacijo ukvarja kar dva odstotka ljudi manj, kot se je prej.”
“Še večji deleži v negativnem smislu so pri starejši populaciji nad 55 let, zmanjšale so se gibalne sposobnosti tudi pri ženskah v obdobju po 25. letu starosti, najbolj skrb zbujajoče je, da se je zmanjšala gibalna sposobnost predšolskih in šolskih otrok, zlasti v prvi triadi,” je opozoril predstavnik OKS.
“Več gibanja, več rekreacije pomeni bolj zdrav način življenja. Če to povežemo še z ustreznim počitkom, ustrezno prehrano, bomo seveda Slovenci bolj zdravi, bolj srečni in bodo posledično tudi delovne zmožnosti ljudi boljše in bomo imeli zadovoljnejšo družbo,” je opozoril Kos.
Koliko gibanja potrebujemo po osmih urah sedenja?
Profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani Vedran Hadžić današnjo konferenco vidi kot enega od načinov, da se zadeve premaknejo na bolje. Na fakulteti za šport želijo doseči, da bi bilo čim več Slovencev telesno dejavnih. “Smo telesno dejaven narod, vendar bi morali narediti na tem področju še več.”
“Želimo si sistematično podporo. To želimo doseči tudi s takšnimi konferencami in z interdisciplinarnim sodelovanjem, da se med prebivalstvom utrdi prepričanje o pomenu gibanja. Seveda, potem moramo preiti od zgolj govorjenja o vadbi in telesni dejavnosti do tega, da dejansko tudi telovadimo, migamo in da se zavedamo, da to počnemo zase, za svoje zdravje in da gre pri tem za najbolj trajnosten ukrep, ki ga lahko sami naredimo.”
“Po osemurnem sedenju moramo vsaj eno uro nameniti temu, da izničimo negativne učinke te telesne nedejavnosti in tako naredimo nekaj za sebe, za svoje zdravje in s tem posledično za družbo v celoti,” je prepričan. Na fakulteti za šport podpirajo pobudo za vključitev dodatne ure športne vzgoje v šolski pouk.
Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje je bil sprejet leta 2015 predvsem kot odgovor na naraščanje debelosti. Na ministrstvu za zdravje po osmih letih od njegovega sprejetja opažajo pozitivne trende, predvsem, kar se tiče prehranskih navad. Izboljšalo se je uživanje zelenjave, vse manj je izogibanja zajtrku, znižala se je vsebnost transmaščob v živilih. Za odpravo epidemije debelosti pa je pomemben tudi projekt z naslovom 24 urni gibalni slog, kar je tudi ena od tem konference.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje