Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je po seji vlade demantiral poročanje nekaterih medijev, da ima Slovenija eno najvišjih cen električne energije v Evropi. Dejal je, da so tovrstne primerjave izkrivljene, neadekvatne in ciljno prikazujejo tisto, kar ni resnično. "Tovrstne primerjave so izkrivljene in ne prikazujejo realnega stanja," je dejal Kumer in dodal, da borzne cene niso zvezne z maloprodajnimi cenami.
Bojan Kumer je izpostavil, da borznih cen električne energije, še posebej posameznih produktov, ne gre zamenjevati s cenami za končne odjemalce.
Cene električne energije za končne uporabnike so odvisne od mnogih dejavnikov, določajo pa jih dobavitelji. Poleg specifik trgovanja v Evropi so to med drugim borzne strategije dobaviteljev in njihove strategije nakupovanja in prodaje potrebnih količin za svoj nakupni oz. prodajni portfelj.
Končnim cenam je potrebno prišteti še omrežnino, prispevke, davke, …
Kot je dejal Kumer, se borzne cene oblikujejo preko avtomatskega algoritma med ponudbo in povpraševanjem, ob tem pa so cene odvisne od cenovnih con, ki so razdeljene po Evropi.
Cene, ki jih ima odjemalcev na računu, je potrebno prišteti še omrežnino, prispevke in davke, česar ne upoštevajo nekateri spletni primerjalniki, je opozoril Kumer.
Odjemalci so začeli dobivati prve položnice za električno porabo v septembru. Po besedah Kumra je vlada cene regulirala v juliju in omejila drobno prodajne cene. Povprečen slovenski uporabnik bo plačal 20 evrov manj kot pred vladno uredbo, kar na letni ravni prinaša prihranek v višini 240 evrov.
“Prodajne cene na borzi nikakor niso zvezne z maloprodajnimi cenami in cenami, ki jih plača odjemalec. Če je borza v Sloveniji, to še ne pomeni, da je to cena za Slovenijo,” je poudaril Kumer.
Podatki Eurostata kažejo, da je bila cena slovenske domače proizvodnje v avgustu letos po indeksu rasti od leta 2015 pod povprečjem EU, maloprodajne cene, ki vključujejo vse davke in dajatve, pa v prvi polovici leta 2022 za gospodinjstva 139 evrov na megavatno uro (MWh), kar Slovenijo uvršča v spodnjo tretjino držav članic z najcenejšo elektriko, za industrijo pa 193 evrov na MWh, kar Slovenijo uvršča v spodnjo polovico držav članic z najcenejšo elektriko.
Slovenska borzna cena je običajno nekoliko nižja od italijanske in nekoliko višja od avstrijske, se pa to spreminja, posebej ob določenih izrednih okoliščinah. Prav tako je treba razlikovati med cenami na t.i. sprotnem trgu, na trgu za dan vnaprej in na t. i. terminskih trgih za določeno obdobje v prihodnosti.
Kumer je komentiral tudi prizadevanje Bruslja, kjer za umiritev borznih cen plina (in posledično elektrike) predlagajo tako imenovani mehanizem za popravek cen. Dejal je, da si pod tem delovnim imenom kapice evropski ministri različno predstavljajo ta ukrep.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje