Čedalje več ljudi si za krajšanje prostočasnih dejavnosti in v želji po atraktivnejšem opazovanju okolice omisli dron. Toda letenje dronov v Sloveniji popolnoma brez omejitev ni mogoče. Če na primer preletite mejo lastnega zemljišča znotraj naselja, potrebujete soglasje soseda. Takšen let mora biti tudi najavljen. Kaj še je dobro vedeti, tudi če imate zgolj majhen dron za domačo uporabo?
Med ljudmi postajajo droni vse bolj priljubljeni. Ponudba vrste in velikosti dronov je raznolika, nakup pa cenovno dostopen in enostaven. Še pred dvema letoma je bil nakup vse, kar smo morali storiti za brezskrbno spuščanje dronov. Nato pa je v Sloveniji začela veljati evropska ureditev in na področje letenja z brezpilotnimi letalniki, tudi tistimi za domačo uporabo, prinesla vrsto omejitev.
Registracija in usposabljanje tudi za dron za domačo uporabo
V Sloveniji je konec leta 2020 začela veljati evropska uredba o pravilih in postopkih za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov. Z njo se je tudi pri nas sistemsko uredila zakonodaja na tem področju.
Ureditev je prinesla številne novosti. Tista, ki je zajela najširši krog, je bila uvedba obvezne registracije in usposabljanja za vse, ki upravljajo drone, težke 250 gramov ali več oziroma lažje od 250 gramov, če imajo ti nameščene senzorje za zajem osebnih podatkov (kamera, snemalnik zvoka itd.).
Uredba obveznosti usposabljanja in registracije odvezuje torej lastnike dronov, lažjih od 250 gramov, ki so brez senzorjev za zajem osebnih podatkov oziroma so označeni kot igrača. A tudi lastnike teh Javna agencija RS za civilno letalstvo (CAA) spodbuja k usposabljanju, brez opravljanja izpita in registracije. Tudi za takšne drone namreč velja zakonodaja in jo operator najlažje spozna skozi modul usposabljanja v spletni aplikaciji.
Registracijo in usposabljanje je torej treba opraviti tudi za drone, ki jih upravljate zgolj na domačem posestvu in pod višino 50 metrov. Če v družini brezpilotni zrakoplov uporablja več družinskih članov, zadošča registracija enega od njih, usposabljanje in izpit pa morajo opraviti vsi.
Usposabljanje z izpitom je brezplačno, registracija pa vas bo stala 40 evrov. Postopek za registracijo in usposabljanje je s kvalificiranim digitalnim potrdilom mogoče enostavno opraviti prek aplikacije UAS REPOZITORIJ.
Če preletite mejo lastnega zemljišča v naselju potrebujete soglasje soseda
Registracija in usposabljanje ne pomenita avtomatične možnosti upravljanja drona brez kakršnihkoli drugih omejitev. Registracija in usposabljanje zadostujeta za letenje v nenaseljenem okolju (če območje ni pod drugimi omejitvami CAA), brez prisotnih oseb, ki niso vključene v operacijo. V vseh drugih primerih pa veljajo dodatne zahteve po soglasjih (lastnikov sosednjih zemljišč, najav operacije agenciji itd.), omejitve ali celo prepovedi. Brez pravil lahko z dronom letite zgolj znotraj lastnih prostorov.
Ponazorjeno s praktičnim primerom, če torej dron spuščate na zemljišču v popolnoma nenaseljenem in neobljudenem okolju, morate zadostiti operativnim proceduram (praviloma usposabljanje in registracija). Če pa gre za letenje v naseljenem/urbanem okolju, potrebujete soglasja vseh lastnikov zemljišč, katerih ozemlja preletavate, let pa morate najaviti tudi agenciji za civilno letalstvo. Prav tako mora dimenzija drona, čas in višina letenja slediti omejitvam letenja v urbanem okolju, kot je navedeno v nadaljevanju prispevka.
Upravljanje drona brez omejitev v Sloveniji ni mogoče
V Sloveniji upravljanje brezpilotnega zrakoplova (drona) namreč popolnoma brez omejitev ni mogoče. Se pa sme leteti v okviru zahtev odprte kategorije, posebne kategorije ali v prihodnosti certificirane kategorije, pojasnjujejo na CAA in naštejejo nekaj najpomembnejših območij, nad katerimi je letenje za večino dronov prepovedano.
Upravljanje brezpilotnih zrakoplovov je tako prepovedano v naseljenem/urbanem okolju, razen v odprti kategoriji z droni do mase 500 gramov, izključno podnevi do višine 50 metrov ter s soglasjem lastnika zemljišča in najavo na agencijo. Letenje na urbanih območjih je dovoljeno le operatorjem v posebni kategoriji, ki imajo pridobljeno dovoljenje za svoje operacije.
Prepovedano je upravljati dronov nad obljudenim območjem oz. preletavati ljudi, ki niso udeleženi v operaciji.
Dronom v odprti kategoriji je prepovedano leteti tudi okoli mednarodnih letališč v radiju pet kilometrov od referenčne točke letališča in na območju heliportov. Tudi v tem primeru je letenje dovoljeno operatorjem v posebni kategoriji, ki imajo pridobljeno operativno dovoljenje ter dovoljenje kontrole zračnega prometa.
Tudi za letenje v Triglavskem narodnem parku je v okviru odprte in posebne kategorije treba pridobiti dovoljenje Triglavskega narodnega parka.
Na nekaterih območjih omejitve veljajo samo za odprto kategorijo, ponekod je treba dovoljenje pridobiti tudi za drone iz posebne kategorije, recimo okoli heliportov, na določenih območjih pa je letenje dronov popolnoma prepovedano,” pojasnjujejo na agenciji. Dodajo, da je največ kršitev zaznanih ravno na območjih, kjer je najbolj zanimivo. To so obala, Triglavski narodni park, Ljubljanski grad – kraji, kjer lahko nastanejo atraktivni posnetki.
Če bi se torej povzpeli na Ljubljanski grad in nad njim z dronom želeli doseči posnetke s ptičje perspektive, ob tem pa za to ne bi imeli vseh dovoljenj, vas lahko doleti visoka denarna kazen.
Vse informacije o omejitvah letenja lahko upravljalci dronov preverijo v aplikaciji, v kateri so ta območja grafično vrisana v zemljevid Slovenije.
V odprto kategorijo spadajo droni, katerih največja vzletna masa je manjša od 25 kilogramov. V tej kategoriji mora pilot dron upravljati na varni razdalji stran od ljudi, zrakoplov pa mora biti vedno v vidnem polju pilota, razen ko leti v načinu spremljanja pilota ali mu pomaga opazovalec. Največja dovoljena višina leta je 120 metrov od najbližje točke na zemeljski površini, razen kadar preleti oviro. Dron ne sme prevažati nevarnih snovi ali odvreči kakršnihkoli materialov.
V posebne kategorije spadajo brezpilotni zrakoplovi s katerokoli maso in so namenjeni posebnim operacijam.
Kakšne so kazni in koliko kršiteljev obravnavajo letno
Organi, ki bdijo nad izvajanjem zakonodaje, so agencija za civilno letalstvo, policija in občinska redarstva. Ti redno izvajajo skupne nadzore na različnih območjih Slovenije in od uvedbe pravil vsako leto zaznavajo več nepravilnosti.
Tudi lani so zaznali več prijav kršitev zakonodaje s področja brezpilotnih zrakoplovov ter več predlogov za uvedbo prekrškovnih postopkov od pristojnih policijskih postaj. Prijavitelji so bili večinoma anonimni posamezniki, navajajo na agenciji za civilno letalstvo.
Čeprav je veliko postopkov zaradi pomanjkljivih dokazov tudi ustavljenih, je agencija lani pravnomočno zaključila 28 prekrškovnih postopkov (leta 2021 jih je bilo 17), izdanih pa je bilo 24 odločb o prekršku. Globe so bile izrečene v skupnem znesku 14.600 evrov (10.900 evrov leta 2021). Izrečenih je bilo tudi nekaj opominov, predvsem ko operatorji brezpilotnih zrakoplovov v času storitve prekrška niso bili registrirani, pa so registracijo opravili še pred izdajo odločbe o prekršku, pojasnjujejo na agenciji.
Najpogosteje pristojni obravnavajo kršitve geografskih območij, v katerih je letenje z brezpilotnimi zrakoplovi prepovedano ali omejeno. Za to kršitev je predpisana globa v znesku 2.500 evrov in je tudi najvišja denarna kazen, ki lahko doleti fizično osebo.
Prav tako so med najpogostejšimi kršitelji upravitelji dronov, ki pri agenciji niso opravili registracije in usposabljanja. Za to kršitev je za fizično osebo predpisana globa 400 evrov.
Po veljavni uredbi se globe za prekrške pri letenju z brezpilotnimi letalniki gibljejo med 200 in 5.000 evri.
Za nepooblaščeno snemanje do pet let zaporne kazni
Policija je na področju brezpilotnih letalnikov pristojna za sankcioniranje prekrškov, vezanih na registracijo in usposabljanje, prav tako za reševanje prijav, ko se pri uporabi drona snema nepooblaščeno.
“V tem primeru se vodita dva postopka. Glede uporabe drona policija primer odstopi v reševanje agenciji za civilno letalstvo, prijava neupravičenega slikovnega snemanja pa je v pristojnosti policije,” pojasnjujejo na Policijski upravi Ljubljana.
O kaznivem dejanju neupravičenega snemanja govorimo takrat, ko so posnetki za nekaj uporabljeni ali objavljeni na spletu. Za tovrstno kaznivo dejanje je kršitelj lahko kaznovan z denarno kaznijo, ki se glede na posamezen primer določa na sodišču, ali zaporno kaznijo do petih let.
Če brezpilotni zrakoplov nima potrebnih oznak za identifikacijo in je bil uporabljen za prekršek, ga lahko policija v skladu z določbami zakona o prekrških (ZP-1) tudi zaseže.
Kako najpogosteje odkrijejo kršitelje?
Nadzore in odkrivanje kršiteljev opravljajo agencija za civilno letalstvo, policija in redarstva. Kršitelje praviloma odkrijejo prek prijav posameznikov ali s pomočjo radarskega sistema za odkrivanje brezpilotnih zrakoplovov.
Posamezniki lahko prijave podajo na policijo in občinsko redarstvo, pa tudi na agencijo za civilno letalstvo. Na agenciji ob tem svetujejo, da je prijavo najbolje najprej nasloviti na policijo ali redarstvo. Ti namreč takoj ukrepajo v skladu s pristojnostmi, primere, za reševanje katerih nimajo pristojnosti, pa nato sami posredujejo agenciji.
Če se posameznik prijavo vseeno odloči nasloviti na agencijo, mora ta vsebovati čim več podatkov, kot so ime kršitelja, njegov naslov ali drug podatek, na podlagi katerega ga je mogoče identificirati (npr. registrska oznaka vozila), območje in čas letenja z brezpilotnim zrakoplovom ter podatki o brezpilotnem zrakoplovu.
Poleg prijav se del kršiteljev odkrije tudi s pomočjo sistema DJI AeroScope. Gre za mobilno napravo, s katero je mogoče zaznati večino dronov v Sloveniji. Naprava omogoča odkrivanje vseh vrst komunikacij, ki potekajo med upravljalnikom letenja in plovilom. Prav tako pa lahko zazna status leta, pot plovila, pozicijo drona in pozicijo operatorja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje