Ljubljanski mestni svetniki prižgali zeleno luč velikim projektom, kako se bo spreminjala prestolnica?

Mestni svetniki so tako med drugim sprejeli OPPN, ki predstavlja podlago za temeljito preobrazbo območja med Dunajsko, Linhartovo in Vilharjevo cesto oziroma širšega območja Gospodarskega razstavišča.

Na več kot 10 hektarov velikem zemljišču OPPN omogoča gradnjo šestih novih stavb z javnim in poslovnim programom ter 350 stanovanji. Predvideni investitorji so poleg Mestne občina Ljubljana družba Dekon, za katero stoji družba Gospodarsko razstavišče s turškimi partnerji, Zavarovalnica Triglav in njena hčerinska družba Triglav, Upravljanje nepremičnin, podjetje Linhartov kvart, ki je v lasti slovaškega razvijalca nepremičninskih projektov Corwin in češkega holdinga Hartenberg, ter idrijski SIL Merkur.

Ob Dunajski cesti sta tako predvideni dve novi stavbi, visoki do 65 metrov. Na križišču z Linhartovo cesto bo glede na OPPN stal kompleks z dvema poslovno-stanovanjskima stolpnicama s 110 stanovanji. Za poslovno stavbo nekdanjega Slovenijalesa, je na na zemljišču v lasti Corwina načrtovan objekt z največ 240 stanovanji. Na območju Gospodarskega razstavišča je v načrtih gradnja nove večnamenske sejemske in kongresne dvorane.

Prostorski načrt vsebuje tudi prostorske temelje za občinski projekt obnove in dozidave Baragovega semenišča. Prav ta velja s stališča varstva kulturne dediščine za najbolj občutljivo naložbo.

Omenjeni Corwin je sicer v Ljubljani že dokončal stanovanjsko sosesko Kvartet, prav te dni pa zaključuje tudi gradnjo poslovne stavbe Vilharia ob Vilharjevi cesti. Obenem naj bi prav tako na območju ljubljanske železniške postaje v kratkem začeli graditi stanovanjsko stolpnico Nordika, potekajo pa že tudi pripravljalna dela za gradnjo treh stavb s stanovanji in poslovnim programom na območju nekdanje tovarne Kolinska. Za preostanek območja v lasti Corwina so potrebne še spremembe občinskih prostorskih aktov, skupaj pa naj bi v partnerstvu s Hartenbergom, za katerim stoji tudi češki premier Andrej Babiš, po sedanjih načrtih zgradili nekaj manj kot 500 stanovanj.

Tokrat pa so mestni svetniki sprejeli sklep o lokacijski preveritvi za načrte ostalih dveh investitorjev na tem območju ob Šmartinski cesti, namreč za družbo Reitenburg, za katero stoji poslovnež Jože Anderlič, in za lastnika Droge Kolinske, zagrebško Atlantic Grupo.

Reitenburg namerava ob Šmartinski cesti zgraditi novo stanovanjsko stavbo, hkrati pa ohraniti in prenoviti enega od nekdanjih industrijskih objektov Kolinske in ga tudi nameniti stanovanjem. Namesto 80 stanovanj naj bi zdaj prostorski akt dovoljeval gradnjo 201 stanovanja. Atlantic Grupa bo medtem na južnem delu območja zgradila poslovno stavbo.

Mestni svetniki so v razpravi poudarili, da gre za večje spremembe OPPN in ne za individualna odstopanja, zato jih ne bi smeli spreminjati z lokacijsko preveritvijo. Opozorili so na predvidena mikrostanovanja, ki po njihovo ne bodo rešila stanovanjskih težav, saj so potrebna predvsem stanovanja za družine. Dodali so, da mora zgoščevanju poselitve slediti tudi spremljevalna infrastruktura. Na spremembe so pred sejo opozorili tudi v Civilni iniciativi Zelena jama. Podžupan Rok Žnidaršič pa je dejal, da gre za degradirano območje, ki trenutno ni javno dostopno, s projektom pa se bodo zelene površine bistveno povečale.

Pomemben mestotvorni značaj ima urejanje danes degradiranega območja ob Roški cesti, Strupijevim nabrežjem ob Gruberjevem kanalu in sosesko na Mesarski cesti. Na pobudo ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino pa so mestni svetniki sprejeli odlok o OPPN, ki postavlja pogoje za gradnjo novega šolskega kampusa.

Predvidena je gradnja stavbe za visokošolsko in univerzitetno izobraževanje, v katero naj bi se preselila Akademija za likovno umetnost in oblikovanja Univerze v Ljubljani, stavba za srednješolsko izobraževanje, ki naj bi gostila srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, in spremljajoča nova telovadnica ter študentski dom. Na območju je predvidena tudi obnova danes zapuščenega parka.

Mestni svet je sprejel tudi odlok o OPPN za območje med Slovenčevo cesto, Tolstojevo ulico in Mašera-Spasićevo ulico. Na tem območju, kjer je bila nekoč tiskarna Mladinske knjige, britanski sklad Zetland Capital že gradi 245 stanovanj, prenovil je tudi stavbo nekdanje tiskarne. Tokratni poseg v OPPN pa v prostor umešča tri poslovno-stanovanjske objekte. Na območju nekdanje tekstilne tovarne ob Tolstojevi ulici je predviden šestnadstropni večstanovanjski kompleks s spremljajočimi parkom, otroškimi igrišči in gostinskim lokalom. Ob Mašera-Spasićevi ulici je predviden trinadstropni pisarniški kompleks. V objektu ob Slovenčevi ulici, v katerem je trgovina Spar, pa je po novem predviden stanovanjski objekt s trgovino Spar v pritličju. Prav Spar je namreč eden od ponudnikov OPPN.

Sparovim investicijskim načrtom je namenjen tudi danes sprejeti odlok o programu komunalnega opremljanja za del območja ob Barjanski cesti. Na območju med Barjansko cesto in Cesto dveh cesarjev Spar načrtuje dve trgovski stavbi in manjši objekt z avtopralnico. Osrednji objekt bo namenjen Sparovi trgovini. V sosednji stavbi pa je predvidenih pet lokalov - štirje trgovski in en gostinski.

Še večji poseg v prostor je na območju predviden na podlagi OPPN Vrtno mesto Sibirija. Družba Vrtno mesto, ki sodi v poslovno omrežje srbskega poslovneža Aleksandra Kostića, je ob Cesti dveh cesarjev kupila okoli pet hektarjev zemljišča in ga prodala podjetju Brilosa M. To je v lasti Nejca Hrnčiča, ki se v projekt podaja s prvim človekom Postojnske jame Marjanom Batageljem. Investicija predvideva gradnjo okoli 580 stanovanj v 28 objektih.