Matija Kovač po novi mandat celjskega župana. Katere stranke mu stojijo ob strani?

Celjski župan Matija Kovač bo na lokalnih volitvah kandidiral za nov mandat s svojo listo, pri tem pa ga podpirajo štiri politične stranke.

Kovač je na današnji novinarski konferenci predstavil skupno župansko kandidaturo s Celjsko neodvisno listo, Gibanjem Svoboda, Socialnimi demokrati in Levico. Po konferenci so predstavniki strank podpisali tudi partnerski sporazum o skupni kandidaturi Kovača za župana Mestne občine Celje.

Odločitev za ponovno kandidaturo ni bila zahtevna

Kovač je dejal, da odločitev za ponovno kandidaturo ni bila zahtevna, saj ocenjuje, da je bil njegov prvi županski mandat uspešen in da je treba nadaljevati projekte, ki so jih v tem obdobju zastavili.

Med dosežki mandata je izpostavil vlaganja v cestno infrastrukturo, pločnike, vodovodna in kanalizacijska omrežja, javno razsvetljavo, kolesarsko infrastrukturo in javni potniški promet. Med večjimi projekti je navedel prenovo Razlagove ulice, gradnjo ceste v Lokrovcu, ureditev cest in pločnikov na Babnem ter ceste na Ljubečni in Ostrožnem. Za največjo investicijo mandata je označil cesto na Grad skupaj s pripadajočimi cestami in ulicami v Krajevni skupnosti Aljažev hrib.

V mandatu so po njegovih besedah zgradili tudi prvo večjo javno sončno skupnost v Celju, z 1,4 megavata sončnih elektrarn na javnih objektih, ter obnovili ali na novo zgradili 25 otroških igrišč. Med projekti je izpostavil še drevesni park v Medlogu, nov skejt park na Hudinji, prenovo atletske steze na Kladivarju in stadiona Z'dežele ter ureditev oskrbovanih stanovanj na Vodnikovi.

Kovač je napovedal tudi projekte za prihodnji mandat. Med njimi so prizidava Osnovne šole Glazija, energetske sanacije šol, dokončanje vrtca Čira čara v Novi vasi, gradnja več kot 200 javnih najemnih stanovanj, novih oskrbovanih stanovanj ter prva faza potniškega centra Celje z garažno hišo in avtobusno postajo. Načrtujejo tudi ureditev mestnega parka Golovec, obeh bregov Savinje in Prešernove ulice ter dograditev kanalizacije v celjski aglomeraciji.

Skupaj s strankami, ki so ga podprle, se namerava v prihodnjem mandatu lotiti 43 projektov. Kovač med prednostmi izpostavlja tudi Celje kot mesto znanja, kakovostna delovna mesta in gospodarski razvoj, dostopnejša stanovanja, boljšo mobilnost ter kakovostno in vključujoče mesto za vse generacije.

Pomemben projekt je po njegovih besedah občinski prostorski načrt, ki je po poplavah leta 2023 v zaključni fazi. Občina trenutno čaka na zadnja mnenja direkcije za vode in ministrstva za kmetijstvo. Če bodo pozitivna, bi lahko prostorski načrt predložili mestnemu svetu v potrditev.

Med dosežki je izpostavil tudi pridobivanje državnih in evropskih sredstev

Kovač je med dosežki izpostavil tudi pridobivanje državnih in evropskih sredstev. Po njegovi oceni je država v zadnjih štirih letih v Celje neposredno vložila več kot 100 milijonov evrov, predvsem v projekte poplavne varnosti, zdravstva in šolstva.

Ob tem je spregovoril tudi o zadolženosti. Skupna zadolženost občine z javnimi podjetji je bila po njegovih navedbah ob koncu prejšnjega mandata, ko je celjsko občino vodil Bojan Šrot, nekaj več kot 46 milijonov evrov, 31. julija letos pa nekaj več kot 52 milijonov evrov. Pojasnil je, da je občina v tem obdobju odplačevala stare kredite, hkrati pa se zadolževala za financiranje investicij.

Kandidaturo za župana Celja so napovedali tudi Šrot kot predsednik Celjske županove liste Slovenije, Darko Radiković bo kandidiral z listo Moje, tvoje, naše Celje, podjetnik Tomaž Krajnc, ki je v preteklosti kandidiral na listi SNS, upokojeni Roman Omerzu, znani celjski gostinec in picopek Aleš Hlačer in samostojni podjetnik Gregor Zupanc.