Premier zavrnil navedbe, da vlada s skladom za redke bolezni jemlje sredstva nevladnim organizacijam

"Vse te organizacije, ki se zdaj čutijo prizadete, naj pač apelirajo na ljudi, naj jim neposredno namenijo ta sredstva. Tukaj gre pa za ostanek, skratka, gre za tisti del nerazporejenih sredstev, ki jih ljudje ne razporedijo," je v današnji izjavi ob robu redne seje v DZ dejal Janez Janša.

Dodal je, da se vladi ne zdi pravično, da sredstva deli tistim, ki so že tako imeli možnost, da jih pridobijo neposredno od ljudi. "Bistveno bolj pravično je, da gre to v sklad za pomoč otrokom z redkimi boleznimi. Če vi mislite drugače, je to pač vaša pravica, mislim pa, da je vse jasno," je dodal premier.

Komentiral je očitke v zvezi z vladnim predlogom zakona o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni, ki je v obravnavi po nujnem postopku in je v ponedeljek dobil zeleno luč v odboru DZ za zdravje.

Predlog predvideva ustanovitev samostojnega sklada za financiranje zdravljenj redkih bolezni otrok, ki še niso vključena v financiranje iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Sklad bi se med drugim financiral iz nerazporejenih sredstev dohodnine, ki so bila doslej glavni vir financiranja sklada za razvoj nevladnih organizacij.

Koalicija vztraja, da gre le za nerazporejena sredstva. Denar, ki ga ljudje namenijo specifični organizaciji iz odstotka dohodnine, pa bo ta še naprej prejela. Opozicija medtem očita vladi, da zgodbo otrok z redkimi boleznimi izkorišča za netenje sporov in obračunavanje z nevladnimi organizacijami. Kritični so bili tudi do izključevanja nevladnih organizacij iz pogovorov.

Predstavniki nevladnih organizacij v ponedeljek na odboru niso dobili priložnosti za predstavitev svojih stališč, bodo pa besedo dobili na današnji seji komisije DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti.

Dimic: Ne jemljemo denarja NVO-jem, kdor to govori, verjetno namerno zavaja

Da koalicija nevladnim organizacijam ne jemlje dodeljenih sredstev, je v odzivu poudarila tudi poslanka Demokratov Mojca Žnidarič. Zagotovila je, da zakon ne posega v donacije, ki so jih zavezanci namenili posameznim društvom, prav tako pa ne v že izvedene razpise, veljavne pogodbe ali obstoječe obveznosti države.

"Pred nami je jasna odločitev: ali bodo ta nerazporejena sredstva ostala namenjena prihodnjim razpisom ali pa bomo z njimi otrokom pravočasno omogočili zdravljenje, ki lahko stane tudi več milijonov evrov," je izpostavila in dodala, da gre za prosti denar, glede katerega ni nastala nobena pridobljena pravica.

Po njenih besedah zakon ni uperjen proti civilni družbi, temveč odpravlja sistemsko vrzel, zaradi katere so bili starši hudo bolnih otrok prepogosto prisiljeni sami zbirati donacije. Pravica do zdravljenja namreč ne sme biti odvisna od medijske odmevnosti posamezne stiske ali finančne zmožnosti družine, novi sklad pa bo z jasnimi merili in mednarodno presojo omogočal odločanje med 15 in največ 45 dnevi. Ob tem je opomnila, da je bil predlog na matičnem delovnem telesu sprejet brez glasu proti.

Poslanka NSi Iva Dimic pa je poudarila, da se s predlogom po dolgih letih uresničuje sistemska pomoč države otrokom z redkimi boleznimi, namesto da so družine prepuščene same sebi, zbiranju zamaškov in dobrodelnim koncertom.

"Glede financiranja moram poudariti, da se pridobljena sredstva na razpisih za nevladne organizacije nikomur ne jemljejo in se ne bodo ukinila. Kdor to govori, verjetno namerno zavaja, da bi delal razdor pri zakonu s tako plemenitim ciljem," je dejala.

Ob tem je dodala, da organizacije, ki dobro delajo in jih neposredno podpirajo ljudje, ne bodo ogrožene, medtem ko so nekatere druge v preteklosti postale pretežno odvisne od vladnih sredstev. Tudi Dimic je zatrdila, da bodo že sklenjene pogodbe z nevladnimi organizacijami v celoti izpolnjene, novoustanovljeni sklad pa bo vsem obolelim otrokom končno zagotovil enake možnosti za dostop do zdravljenja doma in v tujini.

Černač: Sklad za razvoj NVO se je izrodil

Poslanec SDS Zvone Černač je poudaril, da predlog zakona po dolgih letih žalostnih zgodb in zbiranja zamaškov končno sistemsko rešuje financiranje izjemno dragih zdravljenj otrok z redkimi boleznimi. Očitke opozicije in dela civilne družbe, da vlada s tem ukinja vire financiranja gasilcem, Rdečemu križu, Karitasu ali tabornikom, je označil za laž in zavajanje.

Po njegovih besedah zakon v ničemer ne posega v pravico davkoplačevalcev, da se svobodno odločijo, komu bodo namenili en odstotek dohodnine. Na tak način so državljani lani več kot 7.400 društvom namenili prek 19. milijonov evrov. Ob tem pa omenjeni zakonski predlog z včeraj vloženimi amandmaji zagotavlja, da bodo ostala zagotovljena vsa že dodeljena večletna sredstva iz preteklih razpisov.

Kot je dejal poslanec SDS, je skrajni čas, da se prekine deljenje davkoplačevalskega denarja preko sklada za razvoj nevladnih organizacij, saj se je osnovni namen "popolnoma izjalovil in izkrivil", sredstva pa so se dodeljevala "sama sebi za projekte brez dodane vrednosti".

Spomnil je na razpise iz mandata prejšnje vlade, med drugim na 12,6 milijona evrov vreden razpis za delovna mesta v nevladnih organizacijah, kjer je posamezno mesto prejelo po 35.000 evrov na leto.

"To se je dogajalo v času, ko ni bilo ljudi, da bi pomagali v domovih za starejše oskrbovati tiste, ki so nemočni in potrebujejo štiriindvajseturno oskrbo. In namesto da bi ta sredstva, kar smo takrat predlagali v Slovenski demokratski stranki, prejšnja oblast namenila za tiste, ki to počnejo prostovoljno, so šla ta sredstva kam? Mislim, da je to narobe in da s tem se ubija tudi prostovoljno in humanitarno delo," je poudaril Černač.

Obregnil se je tudi ob direktorja Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) Gorana Forbicija in ga obtožil grobe manipulacije ter širjenja laži, ko trdi, da vlada jemlje denar gasilcem. Izpostavil je, da je konzorcij pod vodstvom CNVOS z Norveškega finančnega mehanizma za krepitev civilne družbe prejel 3,8 milijona evrov, med prejemniki pa po njegovih besedah ni bilo niti enega gasilskega ali humanitarnega društva, temveč projekti, kot so Muzej norosti Trate, Danes je nov dan ali zavod Tri muhe.

Forbicija je javno vprašal, zakaj ta sredstva niso bila dodeljena gasilcem in humanitarcem, za katere ga danes tako zelo skrbi, ter izrazil pričakovanje, da bodo sredstva v novem obdobju v celoti razdeljena tistim organizacijam, ki jim ljudje dejansko namenjajo dohodnino.

Poslanci SDS so zato bojkotirali obravnavo zakonskega predloga na današnji seji komisije DZ za peticije, ki ima po Černačevih besedah zgolj en namen, in sicer "nadaljnje hujska s ciljem ohranitve privilegijev, ki si jih je levičarska parapolitična vojska pod krinko civilne družbe priborila po letu 2018".