Mineva 30 let od sprejetja brionske deklaracije, s katero so bili za tri mesece zamrznjeni slovenski osamosvojitveni ukrepi, JLA pa se je odpovedala nadaljnjemu posredovanju.
S sprejetjem brionske deklaracije se je končala desetdnevna vojna, hkrati je bil to prvi mednarodni sporazum med Slovenijo in takratno Evropsko skupnostjo.
Predsednik republike Borut Pahor je ob 30. obletnici sprejetja brionske deklaracije priredil slovesnost v počastitev in ohranitev zgodovinskega spomina na prelomne dogodke pred 30 leti, na kateri sta poleg predsednika Pahorja govornika tudi tedanji predsednik predsedstva Milan Kučan ter zunanji minister Dimitrij Rupel. Sprejema sta se udeležila tudi predsednik DZ Igor Zorčič in predsednik DS Alojz Kovšca.
Pahor spomnil na tedanjo enotnost
Pahor je na slovesnosti spomnil na tedanjo enotnost, ki je danes ni več. Po njegovem je bila deklaracija pomemben korak h kasnejšem mednarodnem priznanju, s tem sta se strinjala tudi Kučan ter Rupel.
“Ta čas se kaže kot doba velike enotnosti, ki da je zdaj ni. Seveda je ni, niti ni takih usodnih odločitev. Žal pa ni vselej koristnega iskrenega dialoga, ki je tisti čas posebej krasil in tudi danes bi prav prišel. Razlike niso nikoli problem, če sta dialog in sodelovanje, so razlike pravzaprav rešitev,” je povedal Pahor na slovesnosti v vili Podrožnik.
Pahor je poudaril, da je brionska deklaracija, ki naj bi zamrznila proces osamosvojitve, tega še pospešila, obenem pa je pripomogla k priznanju mednarodne subjektivitete Slovenije. Predstavniki slovenske države so takrat s sprejetjem deklaracije navidezno popuščali, hkrati pa ogromno pridobili.
Kučan: Takratna pogajanja uveljavila Slovenijo kot evropsko pogajalko
Podobne poudarke sta imela tudi slavnostna govorca Kučan in Rupel. Tedanji predsednik predsedstva je prepričan, da so takratna pogajanja uveljavila Slovenijo kot evropsko pogajalko in mednarodni subjekt.
“Tudi najzahtevnejše probleme je mogoče reševati po poti dialoga, potrpežljivega in argumentiranega iskanja soglasja, brez merjenja moči. Tudi v mednarodnih odnosih je pomembno biti načelen, ohranjati verodostojnost, iskati zaveznike in ne prilagajati stališč kratkotrajnim koristim. Tudi v vojni, če ti je vsiljena, se je treba braniti in se zavzemati za mir. Za najtežje odločitve je treba pridobiti razumevanje in podporo državljanov, povedati resnico in imeti za to pogum, biti do njih spoštljiv in si prizadevati za njihovo zaupanje,” je povedal Kučan.
Rupel je pozornost namenil tudi pomenu deklaracije za slovensko diplomacijo in spregovoril o diplomatskih prizadevanjih. “Glavno vlogo pri osamosvojitveni vojni so imeli vojaki, pri miru med slovensko in jugoslovansko vojsko na Brionih pred 30 leti pa so glavno vlogo imeli diplomati. Vojaki so za vojno, diplomati so za mir. Eni in drugi so bili potrebni za vzpostavitev slovenske narodne države,” je poudaril tedanji zunanji minister.
Z brionsko deklaracijo za tri mesece zamrznili slovenske osamosvojitvene ukrepe
Brionsko deklaracijo so sprejeli predstavniki Slovenije, Hrvaške, Srbije, jugoslovanskih zveznih oblasti in trojka tedanje Evropske skupnosti. Iz Slovenije so se sestanka udeležili predsednik predsedstva Kučan, premier Lojze Peterle, zunanji minister Rupel, slovenski predstavnik v jugoslovanskem predsedstvu Janez Drnovšek in predsednik slovenske skupščine France Bučar.
Dogovorjeno je bilo, da bo nadzor nad mejnimi prehodi prevzela policija Slovenije, ki bo delovala v skladu z jugoslovanskimi zveznimi predpisi. Carine so ostale zvezni dohodek, pobirali naj bi jih slovenski cariniki.
Ohranjen je bil tudi enoten nadzor zračnega prometa za vso Jugoslavijo, medtem ko je bilo glede varnosti na mejah treba vzpostaviti stanje, ki je veljalo pred 25. junijem 1991.
Dogovorjena je bila deblokada vseh enot in objektov JLA, brezpogojen umik enot JLA v vojašnice, odstranitev vseh barikad s cest, vrnitev vseh sredstev in opreme JLA ter deaktiviranje enot Teritorialne obrambe in njihova vrnitev na izhodiščne točke.
Evropska skupnost se je zavezala, da bo ponudila pomoč pri iskanju mirnih in trajnih rešitev.
Deklaracija osamosvojitvene procese dejansko pospešila
Čeprav se je Slovenija s sprejetjem brionske deklaracije zavezala, da bo za tri mesece zamrznila osamosvojitvene procese, so se ti dejansko še pospešili. Jugoslovansko vodstvo je spoznalo, da osamosvojitve ne bo moglo ustaviti, zato je 18. julija sprejelo odločitev, da se JLA v treh mesecih umakne iz Slovenije. Zadnja kolona JLA se je na trajekt v koprskem pristanišču vkrcala 25. oktobra 1991.
Brionska deklaracija je, kot je aprila za STA izpostavil zgodovinar Božo Repe, prvi mednarodni dokument, ki je priznaval mednarodno subjektiviteto Slovenije in s katerim je Slovenija prestala zrelostni izpit vstopa v mednarodne odnose ter se rešila vojne.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje