Oglaševanje

Nevladniki ostro proti ukinjanju sklada za razvoj: Ne igrajte se z nečim tako plemenitim, kot je prostovoljstvo

Več kot deset nevladnih organizacij (NVO) je na Trgu Republike danes znova podprlo ustanovitev sklada za zdravljenje redkih bolezni, vendar so vlado hkrati pozvale, naj denarja za njegovo delovanje ne jemljejo iz sklada za razvoj nevladnih organizacij. Njegovo krčenje bi namreč ogrozilo več delovnih mest in kakovost storitev NVO.

Oglaševanje

Pred začetkom seje parlamentarnega odbora za zdravje, ki danes obravnava predlog zakona o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni, ki poleg sistemske ureditve financiranja naprednega zdravljenja otrok z redkimi boleznimi ukinja tudi sklad za razvoj nevladnih organizacij (NVO), je pred državnim zborom potekala novinarska konferenca predstavnikov nevladnih organizacij.

Zakonski predlog namreč predvideva prenos sredstev nerazporejene dohodnine v novoustanovljeni zdravstveni sklad. To po opozorilih civilne družbe ne pomeni le ukinitve prihodnjih razpisov, temveč neposreden poseg v že sklenjene večletne pogodbe, veljavne do 1. aprila 2028, ter takojšnje odpuščanje strokovnih kadrov.

Urban Lečnik Spajić, načelnik Zveze tabornikov Slovenije, je izpostavil, da zakonodajni postopek zakona teče izjemno hitro in brez možnosti dialoga, pri čemer je opozoril, da številnim predstavnikom predsednica državnozborskega odbora za zdravje Iva Dimic (NSi) ni omogočila, da bi se seje odbora udeležili in na njej tudi predstavili svoja stališča.

"Če bo zakon sprejet v takšni obliki, kot je trenutno vložen, bodo ukinjena tudi tekoča sredstva za obstoječe razpise. Do zdaj še ni bilo amandmajev, ki bi zagotavljali, da se organizacijam teh sredstev ne bo jemalo," je poudaril.

nevladniki, NVO
Foto: Borut Živulović/BOBO

Spomnil je, da so v petek v imenu organizacij s področja zaščite in reševanja – tabornikov, gasilcev, Rdečega križa, Slovenske karitas in Gasilske zveze Slovenije, ki so podali skupno javno pisno v podporo obstoju Sklada za NVO. Ob tem je Lečnik Spajić pojasnil, da taborniki pri tem razpisu sodelujejo od leta 2024, ter da imajo zgolj pet zaposlitev, več ljudi pa zaposluje tudi vsaka od preostalih organizacij.

"Gre za zaposlitve mentorjev, ki prostovoljcem stojijo ob strani v težkih trenutkih, skrbijo za njihov razvoj in krepijo njihove kompetence ter s tem razvijajo prostovoljstvo. Govorimo o nekaj posameznikih, ki imajo ogromen vpliv – pri tabornikih z 8.000 člani ima peščica mentorskih zaposlitev izjemen učinek," je poudaril.

Opozoril pa je tudi na neposredne posledice vladnega predloga: "Če bo sprejet takšen zakon, bomo morali odpustiti zaposlene, ki delujejo v okviru javnega razpisa za profesionalizacijo in razvoj prostovoljstva iz let 2024 in 2025. Ti razpisi in delovna mesta se namreč financirajo iz Sklada za nevladne organizacije, predlog zakona pa ta sklad ukinja, čeprav imamo pogodbe veljavne do leta 2028 – natančneje do 1. aprila 2028."

Da ukinitev financiranja ogroža ključne dejavnosti na terenu, so potrdili tudi drugi predstavniki zaščite in reševanja. "Z ukinitvijo delovnih mest ali sofinanciranja nam marsikje propadejo razvojni projekti, ki so se ravno uspešno zagnali. To nas pravzaprav postavi dva ali tri korake nazaj – ne le na točko, kjer smo začeli, ampak na bistveno nižjo raven," je dejala Nina Pandel Košir iz Gasilske zveze Ljubljana.

Sonja Tekavec Medved iz Kinološke zveze Slovenije je pojasnila, kako nepogrešljiva je strokovna koordinacija za operativce na terenu: "Ko pride do akcije – in lani jih je bilo več kot petdeset v enem letu –, ljudje pustijo službe, vzamejo dopust, zapustijo družine ter gredo pomagat ponoči ali čez vikend. Ob vsem tem zmanjka časa za organizacijo in povezovanje. Brez koordinatorja bi morali vsa ta administrativna in organizacijska opravila spet prevzeti prostovoljci ponoči, poleg svojih rednih služb."

Matic Slapšak iz Rdečega križa Slovenije pa je izpostavil, da prek sredstev sklada gradijo regijsko koordinacijo ob nesrečah v projektu Povezani v izrednih razmerah: "Gre za področje, katerega pomen v luči vse pogostejših nesreč in podnebnih tveganj prepoznavamo kot ključen za odpornost skupnosti, potrebe po vlaganjih vanj pa se le še povečujejo."

nevladniki, NVO
Foto: Borut Živulović/F.A.Bobo

Nevladniki so bili ostri odzivi na področju zaščite ranljivih skupin in delavskih pravic. Goran Lukić iz Delavske svetovalnice je opozoril, da bi ukinitev sredstev ustavila skupni projekt z Društvom Ključ, namenjen pravni zaščiti in kriznim namestitvam žrtev hudega delovnega izkoriščanja ter trgovine z ljudmi.

"Prekinitev pogodbe bi povzročila nepopravljivo škodo. Kriminalne združbe, ki se ukvarjajo s to zelo donosno dejavnostjo trgovine z delovno silo, so izjemno dobro organizirane. Ukinitev sredstev bi v praksi pomenila, da bi bile žrtve prepuščene same sebi, trgovce z ljudmi pa bi to nedvomno opogumilo, da se poslužujejo še surovejših metod izkoriščanja," je dejal Lukić.

Predstavniki regionalnih stičišč so medtem odločno zavrnili trditve vladajočih, češ da si lahko organizacije izpad prihodkov nadomestijo z neposrednimi dohodninskimi donacijami državljanov.

"Mi ne govorimo o odstotku, ki ga posamezniki namenijo društvom, temveč o nerazporejeni dohodnini. Povsem krivično in neučinkovito je te organizacije pošiljati na teren z besedami: 'Zbirajte odstotek dohodnine.' Naj torej prostovoljka Karitasa ali Rdečega križa, namesto da pomaga osamljenim in revnim, raje v nakupovalnem središču prosi za dohodnino?" je opozorila Mirjana Martinović iz Regijskega NVO centra JV Slovenije

Izpostavila je primer Zavoda Karitas Samarijan, ki je iz razpisa za razvoj prejel 120.000 evrov, iz individualnih donacij pa zgolj 750 evrov. Ob tem je na odločevalce naslovila jasen poziv: "Država naj za nov sklad poišče druge proračunske vire, hkrati pa ohrani in okrepi sredstva za društva, ki s svojimi prostovoljci predstavljamo vezivno tkivo te družbe. Ne igrajte se z nečim tako plemenitim, kot je razvoj prostovoljstva."

Več drugih predstavnikov organizacij je tudi spomnilo, da bi največje posledice hromljenja financiranja NVO občutili ljudje, ki redno koristijo storitve teh organizacij. Ob tem so ponovno izrazili obžalovanje, da je vlada predlog pripravila in vložila brez posvetovanja z njimi, ki jih spremembe neposredno zadevajo.

Na novinarski konferenci so spregovorili predstavniki Zveze tabornikov Slovenije, Rdečega križa Slovenije, Društva Celiac Slovenija, Zavoda Modri december, Kinološke zveze Slovenije, Regijskega NVO centra Jugovzhodne Slovenije, Zavoda Dobra družba, Društva Asociacija, Društva Delavska svetovalnica, Mladinskega centra Postojna, Zavoda za Medgeneracijsko sodelovanje Ypsilon, Mladinskega centra Dravinjske doline, Društva za kulturo in izobraževanje IMPRO, Regionalnega stičišča NVO Pomurja, Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev, Regionalnega centra NVO za Zasavsko regijo.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih