Opozicija: Zakon o Skoku je "piar akcija" Logarjevih Demokratov in "skropucalo"
Po vladni potrditvi predloga zakona o specializiranih organih za pregon korupcije in organiziranega kriminala (Skok) se iz vrst opozicije vrstijo kritike na račun zakonskega predloga. Medtem ko koalicija v njem vidi pomemben korak k izkoreninjenju kriminala, v Svobodi, SD in Levici opozarjajo, da gre za amatersko "piarovsko" potezo in politično podrejanje institucij, ki ne rešuje ključnih težav v pravosodju in preganjanju korupcije.
Potem ko sta pravosodni minister in minister za gospodarstvo iz vrst Demokratov Mihael Župančič in Anže Logar danes predstavila predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (Skok), ki ga je danes na seji potrdila vlada, se vrstijo prvi politični odzivi parlamentarnih strank.
Katere spremembe predlagani zakon prinaša, si lahko preberete v tem članku.
Svoboda: Osredotočiti bi se morali na spremembe kazenskega postopka
Do zakona o Skoku imajo v opozicijskih vrstah po pričakovanjih številne pomisleke. Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je v odzivu na vladni sprejem zakona izpostavila tri pomisleke, ki jih imajo v največji opozicijski poslanski skupini. Ne strinjajo se s tem, da bi državni zbor zakon obravnaval po nujnem postopku, saj se je mandat vlade šele začel, pred vrati pa so parlamentarne počitnice. "Zaradi tega ne vidimo razloga, da bi se s takšnim sistemskim, omnibus zakonom tako grozno hitelo," je dodala.
Njihov drugi pomislek se nanaša na samo predstavitev zakona. Kot je izpostavila Tacer Perlin, bi pri tako pomembnem zakonu s področja pravosodja pričakovali, da bi njegovo vsebino s svojo strokovno ekipo predstavil minister za pravosodje, namesto tega pa ga je predstavljal minister za gospodarstvo in delo Anže Logar, sicer predsednik stranke Demokrati.
"In ta minister nas hkrati opozarja na to, da bo ta zakon omogočil, da bodo res izbrali tiste prave tožilce. Kaj naj bi to pomenilo? Prave za koga?" se je vprašala poslanka.

V Svobodi imajo pomisleke tudi glede vsebine predlaganih rešitev, saj se te po besedah poslanke Lucije Tacer Perlin osredotočajo zgolj na organizacijske vidike in preimenovanja obstoječih institucij, ne naslavljajo pa "srž problema", na katerega stroka in tožilci opozarjajo že več let – spremembe kazenskega postopka.
"Namesto da bi se osredotočili na ta del, kjer bi se res dalo izboljšati pregon, zato da bi bilo korupcije v Sloveniji manj, se raje ukvarjajo s preimenovanji. Gotovo je to lažje, ni pa boljše za Slovenijo," je poudarila Tacer Perlin.
Izpostavila je še, da se ji zdi ironično, da bodo korupcijo preganjali nekateri najbolj "problematični profili v slovenski politiki", ki niso bili zmožni niti oddati glasu za to, da "kriminalci ne bi bili v politiki in sedeli v državnem zboru".
Goršek: Javnosti so predstavili skropucalo
Kritični so tudi v vrstah Socialnih demokratov. Poslanec Luka Goršek je dogajanje okoli priprave zakona označil za "pravno šlamastiko", v stranki pa so danes na ministrstvo za pravosodje naslovili poslansko vprašanje, kdo jim je dejansko svetoval pri pripravi tega zakona, saj so njihove izjave v javnosti in medijih precej neusklajene.
"Nekateri pravijo, da so nekateri deležniki sodelovali pri pripravi. Po drugi strani dokumenti kažejo, da nobeden ni sodeloval, oziroma zakon ni bil usklajen z zunanjimi deležniki. Tako da jih bomo vprašali, kdo naj bi bili ti deležniki, ker če niso prijavljali stikov, potem je precej ironično, da je ta zakon nastal na nekem tnalu, lahko tudi domnevne korupcije," je izpostavil.
Poudaril je, da se je po njegovem mnenju težko boriti proti korupciji, če ima ta koalicija aktualnega državnega sekretarja (Damjana Jaklina op. a.), ki se sooča z obtožbami domnevnega koruptivnega delovanja.
Goršek se je dotaknil tudi predvidenega preoblikovanja Specializiranega državnega tožilstva (SDT). Ocenjuje, da je celotna struktura zakona zastavljena na način, ki predlagateljem omogoča, da se bistveno lažje znebijo nezaželenih kadrov znotraj organov in tožilstva. Po njegovih navedbah to nakazuje namero, da si podredijo organe in ustvarijo "politično organizacijo za pregon političnih nasprotnikov".
Glede izbire lokacije novinarske konference za predstavitev zakona o Skoku – ministra sta zakon predstavila v razpadajoči nesojeni stavbi na Litijski cesti, ki jo je kupila prejšnja vlada, kar po mnenju aktualne vladajoče koalicije predstavlja eno ključnih korupcijskih afer – pa je Goršek dejal, da sam tega ne bi problematiziral. Bi pa Logarju in Zupančiču svetoval, da bi novinarsko konferenco izvedli pred ministrstvom za infrastrukturo, kjer je zaposlen državni sekretar Jaklin, ki naj bi domnevno deloval koruptivno.
"Javnosti so predstavili neko skropucalo, ki nima nikakršne zveze z bojem proti korupciji. Če bi s tem mislili iskreno, bi se celotna politika pogovarjala o spremembi imenovanj vodilnih na posameznih institucijah, kot so policija, NPU in vse tiste institucije, ki dejansko preiskujejo korupcijo. To, kar so naredili, pa je samo opravičevanje lastnih aktivnosti na socialnih omrežjih. To ni politika, je politikantstvo. Je amatersko in je žalostno, da smo, kjer smo," je zaključil Luka Goršek.
Mesec: Gre za "piarovski zakon"
Kritike na račun predlaganega zakona prihajajo tudi iz Levice. Sokoordinator stranke Luka Mesec je izpostavil, da ima Slovenija težave predvsem z gospodarsko korupcijo. Čeprav so po njegovi oceni politične stranke glede tega problema enotne in bi bilo prav, da bi se parlamentarne stranke skupaj dogovorile o pristopu k reševanju, pa v predlaganem zakonu vidijo precej pomanjkljivosti.
Mesec je predlog označil za "piarovski zakon", ki zgolj ukinja Specializirano državno tožilstvo (SDT) in namesto njega ustanavlja nov organ z enakimi pristojnostmi. Prepričan je, da takšna poteza težav ne bo rešila, saj se po njegovih besedah zatika drugje.
"Zaradi tega zakona, prekomernega varstva kršiteljev in prepočasi delujočih sodišč vsi ali pa večina najhujših primerov, ki ste jih lahko spremljali tudi v medijih, na sodiščih dostikrat zastara in zato propade. Tam tiči srž problema in tam ga bo treba reševati," je poudaril Luka Mesec.
V Levici in Vesni so po njegovih besedah absolutno pripravljeni na konstruktiven pristop k preganjanju korupcije. Kljub temu pa jih pri trenutnem predlogu zakona skrbi, da gre po hitrem pregledu za ukrepe piarovske narave. Ti naj bi služili predvsem temu, da bo "stranka Anžeta Logarja lahko rekla, da so uresničili svoj predvolilni program", ne bodo pa dejansko prispevali k večji učinkovitosti sodišč ali učinkovitejšemu pregonu korupcije, je še sklenil.
Na kratko so se o zakonu odzvali tudi v koalicijski Novi Sloveniji, vodja poslanske skupine Janez Žakelj je dejal, da gre za izrazito pomemben zakon. "Od njega pričakujem, da bo omogočil, da bodo merila pri preganjanju kriminala za vse enaka. In ne glede na to, ali je levi ali je desni, je treba te stvari izkoreniniti. Je pa logično, ker gre za zelo kompleksno materijo, da je čas usklajevanja nekoliko daljši, četudi bi si želeli, da bi bilo to že včeraj," je dejal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje