Po referendumu v Ljubljani: "Število glasov proti dovolj pove o tem, kaj si prebivalci želijo"

Na voliščih v Ljubljani je potekal referendum o Odloku o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana, natančneje o 4. členu odloka, ki uvaja ureditev parkiranja v ljubljanskih soseskah.

Za uspeh referenduma bi morali njegovi pobudniki doseči zavrnitveni kvorum, kar pomeni, da bi moralo proti glasovati 20 odstotkov upravičencev oziroma 45.452 ljudi. Ni veliko zmanjkalo, da bi nasprotnikom odloka uspelo – proti je glasovalo več kot 40.000 ljudi pri nekaj manj kot 19-odstotni udeležbi.

Predstavnik Civilne iniciative za Ljubljano – CILJ Klemen Fajs se je zahvalil vsem, ki so si vzeli čas in se odpravili na volišča. "Danes smo županu pokazali več kot 40.000 rumenih kartonov in poslali jasen signal, da se ne strinjamo s tem, kako se vodi naše mesto. Prepričani smo, da bi v primeru, da ta referendum ne bi bil sredi poletja, število glasov proti bilo še bistveno večje," je dejal.

Po besedah Fajsa pa je "število glasov proti odloku dovolj povedno, kaj prebivalci želijo in pričakujejo od mestne oblasti".

"Referendum ni bil naš edini cilj, bil je začetek prebujanja Ljubljane in začetek pogovora o tem, kako se vodi naše mesto. Začetek povezovanja ljudi, ki že dolgo čutijo, da Ljubljana postaja vse dražja, vse bolj tuja in da se o njej odloča brez njih," je nadaljeval Fajs. "V prihodnjih mesecih bomo tako zahtevali, da tudi o drugih perečih problematikah Ljubljane odločamo mi – kanal CO, sežigalnica, parkirna hiša pod tržnico … Projekti, ki bodo zaznamovali naslednja desetletja bivanja v mestu, se ne morejo zgoditi s podpisom birokratov. Ne bomo dopustili, da se Ljubljana pretvori v investicijsko mesto duhov brez duše," je napovedal.

"Jeseni ne bomo govorili samo o enem odloku, ampak o smeri, v katero gre naše mesto. Rumeni karton je bil samo opozorilo, jeseni pa bomo lahko pokazali tudi rdečega," je dodal Fajs. Dejal je, da za lokalne volitve sicer še nimajo načrtov in da si bodo najprej vzeli čas za premislek in dopust. Bodo pa zagotovo sodelovali na ravni četrtnih skupnosti.

Referenduma se ljubljanski župan Zoran Janković sicer ni udeležil, saj je vztrajal, da so na njem ljudje glasovali o odloku, ki ne obstaja. Prav tako po referendumu ni podal izjave.

Feratović: To ni zmaga Jankovića, je pa poraz za stanje demokracije v Ljubljani

Jasmin Feratović, ljubljanski mestni svetnik Piratov v Mestni občini Ljubljana, je dejal, da rezultat današnjega referenduma ni zmaga Zorana Jankovića, da pa je to, da zavrnitveni kvorum ni bil dosežen, velik poraz za stanje demokracije v Ljubljani.

"Tak izid je predvsem posledica ravnanja Mestne občine Ljubljana, njenega manipuliranja med referendumsko kampanjo ter prvotnega nezakonitega manevra koalicije v Mestnem svetu, ki je s protipravnim umikom odloka neposredno posegla v referendumski postopek," ocenjuje.

Kljub temu da zavrnitveni kvorum ni bil dosežen, meni, da je že izvedba referenduma pomemben uspeh in dokaz, da v Ljubljani obstaja želja po spremembah. Po njegovih besedah bo priložnost zanje na jesenskih lokalnih volitvah. Feratović je sicer maja napovedal kandidaturo za župana.

Levica: O veljavnosti odloka bo odločalo ustavno sodišče

V Levici so medtem Mol in Gibanju Svoboda očitali, da se niso uradno registrirali kot organizatorji volilne kampanje, a da so jo kljub temu vodili prek uradnih komunikacijskih kanalov občine in prek glasila Ljubljana, ki ga prebivalci in prebivalke dobijo v nabiralnik.

Poudarili so, da bo o umiku odloka odločalo ustavno sodišče. Zahtevo za ustavno presojo, ki so jo pripravili v Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja, so sicer sopodpisali tudi ljubljanski mestni svetniki Levice. 

Ocenjujejo, da je rezultat – čeprav zavrnitveni kvorum ni bil dosežen – nezaupnica županu, saj da je 94 odstotkov proti odloku dovolj zgovornih.