Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je pred volitvami vse bolj aktiven. V dveh dneh je bil dvakrat pri članih SD, dvakrat je govoril tudi o aktualnih političnih razmerah v državi ter volitvah, ki prihajajo. Po njegovi oceni bodo volitve odločale o tem, "ali bo Slovenija uspela kreniti v pravo smer, smer demokratičnega razvoja socialne in pravne države". Kot kaže, na politični parket prihaja tudi nekdanji predsednik uprave Gen-I Robert Golob. Milan Kučan pa stranko SD medtem poziva, naj poveže stranke opozicije in namesto povolilnega zavezništva, k čemur so se zavezale stranke KUL, raje sklene predvolilnega.
Nekdanji predsednik republike Milan Kučan se je v tem tednu odzval na dve vabili iz stranke SD. Najprej na vabilo Foruma starejših SD, ki ga po novem vodi nekdanji predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, potem pa tudi na vabilo Mladega foruma, ki je Kučana ob obletnici osvoboditve zapornikov Starega piskra povabil v Celje.
Obakrat se je nekdanji predsednik, ki se je v zadnjem obdobju večkrat udeležil tudi petkovih protivladnih protestov, dotaknil aktualnih razmer v državi in predvsem prihajajočih volitev.
Kučanov izziv za stranko SD
Po Kučanovih besedah bodo parlamentarne volitve prihodnje leto odločale o tem, “ali bo Slovenija uspela kreniti v pravo smer, smer demokratičnega razvoja socialne in pravne države”. Prepričan je, da je odgovornost Socialnih demokratov Tanje Fajon, da povežejo stranke opozicije in naredijo korak naprej od dogovora o formiranju koalicije po volitvah v formiranje volilnega zavezništva že pred volitvami.
Z drugimi besedami, Kučan je stranko SD pozval k sklenitvi predvolilnega zavezništva opozicijskih sil. KUL pa je dogovor o sodelovanju po volitvah, na katerih bodo sicer SD, LMŠ, SAB in Levica tekmovale vsaka zase. Mandatarja bi dobila tista stranka izmed teh štirih, ki bo zbrala največ glasov, če bodo seveda skupaj dobile več odstotkov kot stranke, ki bi po volitvah utegnile ponovno oblikovati desno sredinsko koalicijo.
Ali Kučan meri predvsem na to, da naj bo skupni mandatarski kandidat opozicije pred volitvami Robert Golob ali kdo iz koalicije KUL, ni znano. Je pa, da se Kučan že nekaj časa zavzema za bolj poenoten nastop opozicije na volitvah, tudi za poenotenje o kandidatu za predsednika vlade vnaprej. Toda vsaj za zdaj so stranke SD, LMŠ, Levica in SAB še na stališču, da dogovor o koaliciji KUL velja, kot so ga te stranke dogovorile, predvsem pa vse štiri čakajo, kaj bodo prinesli naslednji tedni. Prav tako zaenkrat v strankah KUL ni navdušenja, da bi se vnaprej poenotile o skupnem kandidatu za premierski stol, tudi če bi bil to Golob, ki ves čas daje od sebe signale, da je pripravljen iti na volitve, a le, če se bo okoli njega zbrala kritična masa.
Oba, Kučan in Golob, vidita oživljanje fašizma
V Muzeju novejše zgodovine v Celju, kamor je Mladi forum povabil Kučana ob obletnici osvoboditve zapornikov Starega piskra, je bil nekdanji predsednik republike zelo oster. Med drugim je dejal, da se “z oživljanjem fašizma srečujemo tudi v Sloveniji in da je njegove zametke mogoče prepoznati v vse bolj avtoritarnem upravljanju države, v brezsramnem poseganju v ustavo, v sistematičnem rušenju pravne države in kršenju človekovih pravic. Dejstvo, da se to dogaja v času resnega spopadanja družbe z virusom, nas ne bi smelo razbremeniti odgovornosti, da prepoznamo, kako poteka spodkopavanje temeljev demokracije in da se mu upremo. Fašizem, s katerim imamo opraviti danes, ni enak tistemu, proti kateremu so se borili naši očetje in dedi med narodno osvobodilno borbo, a njegova pogubna ideologija ostaja in tudi danes predstavlja največjo grožnjo demokraciji, miru, sodelovanju med narodi in dostojanstvu človeka”.
Besedo fašizem je za opis trenutnih razmer na tribuni z naslovom V kakšni državi si želimo živeti uporabil tudi Robert Golob. Dejal je: “Čas je, da jih naženemo, to ni desničarska politika, to je fašizem.”
Dodal je tudi, da v ideološki in politični razklanosti naše družbe, “ki jo avtoritarna vladavina vztrajno in načrtno poglablja, je žrtev tudi resnica o naši polpretekli zgodovini. Poskusi rehabilitirati kolaboracijo danes ne predstavljajo več nekaj nepojmljivega. Za njimi je težnja, da bi kolaboracijo sprejeli kot del naše normalnosti. Vendar bi s tem posegli v vrednotni sistem naroda, v katerem imata upor in boj za svobodo častno mesto. Izdajalstva ne cenijo in ne spoštujejo nikjer, od starih Grkov naprej”.
Po Kučanovih besedah se potvarja tudi dogajanje v času osamosvajanja v zvezi z deklaracijo za mir. Ta po Kučanovih besedah “nikakor ni bila zahteva po hitri in enostranski razorožitvi, kot ji to zdaj podtikajo v krogih združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, pač pa predlog za razmislek in razpravo, kar pa so nekateri zavračali takrat in zavračajo danes. Žal pa je razvoj dogodkov v Beogradu pokazal, da je bil ta predlog takrat nerealen”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje