Tik pred prvimi letošnjimi nasilnimi protesti je policija sklenila okvirna sporazuma za štiriletno dobavo plinskih sredstev, popularno imenovanih solzivec. To je storila, čeprav je imela z istima dobaviteljema že sklenjena okvirna sporazuma, ki pokrivata letošnje in prihodnje leto. S tem si je, kot vse kaže, zagotovila možnost, da nabavi več plinskih sredstev. Na policiji tega niso ne potrdili ne zanikali. Odgovorili niso niti na vprašanje, kakšne so njihove zaloge. Po neuradnih informacijah so 5. oktobra porabili skoraj vsa plinska sredstva, ki jo jih imeli takrat.
Policija se je letos poleti dogovorila za povečanje največjih možnih količin plinskih sredstev ter še nekaterih drugih sredstev za “pasivizacijo”. Za to se je odločila, še preden so se v Ljubljani začeli nasilni shodi, na katerih je policija uporabila veliko teh sredstev. Zato se postavlja vprašanje, ali je izgrede pričakovala.
Z dobaviteljema sredstev, podjetjema Group 22 in Perigon, je policija septembra letos sklenila okvirna sporazuma za dobavo teh sredstev za obdobje med letoma 2021 in 2024. Hkrati ima policija z istima dobaviteljema od leta 2019 sklenjena sporazuma za štiriletno obdobje od 2019 do 2022.
V sporazumih se torej prekrivata dve leti, letošnje in prihodnje leto. Sporazumi določajo, kakšna sredstva in v kakšnih količinah bo policija predvidoma potrebovala. Policije ne zavezujejo, koliko sredstev bo dejansko kupila, ampak omejujejo najvišjo možno količino sredstev, ki jih lahko policija od kupcev zahteva v posameznem letu. Vsebujejo tudi možnost, da policija v določenem letu kupi več sredstev, kot je predvidenih za tisto leto. Pod pogojem, da je skupna količina sredstev v obdobju, ki ga pokriva sporazum, takšna, kot je določena v sporazumu.
Kaj kupuje policija
V spodnji tabeli je prikazan del okvirnega sporazuma med policijo in podjetjem Group 22 za leta 2019 do 2022. Prikazano je, katero blago in v katerih količinah naj bi policija po svojih predvidevanjih nabavila. Celotna vrednost okvirnega sporazuma z Group 22 za leta 2019 – 2022 je 185 tisoč evrov z DDV.
V spodnji tabeli je prikazan del drugega okvirnega sporazuma med policijo in podjetjem Group 22, torej za leta od 2021 do 2024. Prikazano je, katero blago in v katerih količinah naj bi policija po svojih predvidevanjih nabavila. Celotna vrednost okvirnega sporazuma z Group 22 za leta 2021 – 2024 je 170 tisoč evrov z DDV.
V spodnji tabeli je prikazan del okvirnega sporazuma med policijo in podjetjem Group 22 ta leta od 2019 – 2021. Prikazano je, katero blago in v katerih količinah naj bi policija po svojih predvidevanjih nabavila. Celotna vrednost okvirnega sporazuma s Perignom za leta 2019 – 2022 je 96 tisoč evrov z DDV.
V spodnji tabeli je prikazan del drugega okvirnega sporazuma med policijo in podjetjem Perigon, torej za leta od 2021 do 2024. Prikazano je, katero blago in v katerih količinah naj bi policija po svojih predvidevanjih nabavila. Celotna vrednost okvirnega sporazuma s Perigonom za leta 2021 – 2024 je 85 tisoč evrov z DDV.
Pogodb o nabavi še ni
Sodeč po pogodbah, ki so objavljene na spletnem portalu enarocanje.si, je policija na podlagi okvirnih sporazumov za leta 2019–2022 kupila plinska sredstva v letih 2019 in 2020. V obeh letih je kupila sredstva v količinah, ki so po sporazumih največje možne. To pomeni, da na podlagi tega sporazuma v letih 2021 in 2022 ne bi mogla naročiti več sredstev, kot jih sporazum predvideva za ti dve leti.
Za leto 2019 je pogodbi o nabavi sklenila v oktobru 2019, kmalu po podpisu okvirnih sporazumov. Lani pa je pogodbi sklenila v januarju.
Za letošnje leto pogodb še ni sklenila ali pa je to storila pred kratkim. Pogodbi na portalu enarocanje še nista objavljeni.
Zato še ni znano, koliko plinskih sredstev in sredstev za pasivizacijo je oziroma bo policija kupila letos. Pričakujemo pa lahko, da jih bo več kot v prejšnjih letih.
V sporazumih za obdobje 2021–2024 so določene nekoliko manjše količine kot v sporazumih za leta 2019–2022. Poleg tega so v primeru podjetja Group 22 v drugem sporazumu nekateri artikli, ki jih v prvem sporazumu ni.
“Zagotavljanje ustreznih pogojev za delo policije”
Policijo smo vprašali, zakaj je letos podpisala nova okvirna sporazuma, če je imela s podjetjema že sklenjena okvirna sporazuma, ki sta vključevala letošnje in prihodnje leto. Odgovora nismo dobili.
Vprašali smo jo tudi, ali so veljavni vsi sporazumi. Tudi na to vprašanje odgovora nismo dobili. Tako kot tudi na vprašanje, koliko plinskih sredstev bo policija nabavila in dobila v letošnjem letu.
Odgovorili so samo na vprašanje, zakaj so sporazum sklenili v septembru:
“Kar se tiče dinamike izvajanja javnih naročil in s tem sklenitve okvirnega sporazuma ravno v mesecu septembru pa informacija, da pomeni sklenitev pravne podlage zgolj zaključek celotnega postopka javnega naročila, ki od pričetka (objave) do sklenitve pravnega akta traja okvirno 6 mesecev. Okvirni sporazum Policiji omogoča večletno okvirno zagotavljanje potrebnih artiklov, poraba pa lahko skladno z določili sporazuma tudi varira glede na potrebe. Posledica vsega navedenega je tudi sklenitev okvirnega sporazuma v mesecu septembru za naslednje štiri letno obdobje in pomeni zgolj kontinuiteto zagotavljanja potrebnih artiklov oz. sklenitev novega pravnega posla, kar je bil zaključek dlje časa trajajočega postopka javnega naročila. Na ta način so se zagotovili ustrezni pogoji dela za Policijo.”
Vprašanja smo poslali tudi podjetjema Group 22 in Perigon, vendar se nista odzvali.
So pričakovali izgrede?
Po naših informacijah so veljavni vsi štirje sporazumi. Štirje sporazumi torej določajo največje možne količine nabavljenih plinskih sredstev za letošnje in prihodnje leto. Za ti dve leti so torej predvidene količine veliko večje kot v prejšnjih letih in kolikor bodo v prihodnjih letih.
Tudi če veljata samo sporazuma, ki sta bila sklenjena septembra, si je policija z njima vseeno zagotovila možnost večjega naročila. Dajeta ji namreč možnost, da letos in prihodnje leto naroči večje količine, kot so predvidene za ti dve leti. To bi sicer pomenilo, da bo v letih 2023 in 2024 naročila manj in bodo skupne količine za štiriletno obdobje takšne, kot določata sporazuma.
Po sporazumih, ki ju je policija z dobaviteljema sklenila leta 2019, te možnosti policija ni imela več. Za letih 2019 in 2020 je namreč nakupila vsa sredstva, predvidena za ti dve leti.
Danes se zdi povečanje nabave razumljivo. 15. in 29. septembra ter 5. oktobra so bili v Ljubljani neprijavljeni shodi, na katerih je policija uporabila zelo velike količine plinskih sredstev. Največ 5. oktobra, ko so uporabili več kot 400 nabojev in bomb. Po naših neuradnih informacijah so policisti porabili skoraj vsa plinska sredstva, ki so jih imeli takrat na zalogi. Na policiji tega niso ne potrdili ne zanikali.
O zalogah plinskih sredstev nam niso želeli sporočiti nobenih informacij. “S tem bi razkrivali metodiko in taktiko delovanja,” so pojasnili. Na naslednjih protestih plina skorajda niso uporabljali, ampak so ubrali bistveno drugačen pristop.
Vendar se je policija za druga dva okvirna sporazuma dogovorila že pred prvimi letošnjimi nasilnimi protesti. Perigon je ponudbeni predračun poslal 16. julija, Group 22 pa enajst dni pozneje. Sporazuma, ki sta nastala na podlagi teh predračunov, sta podjetji podpisali na isti dan, 14. septembra. Generalni direktor policije Anton Olaj pa je sporazuma podpisal 20. septembra.
To bi lahko kazalo, da je imela policija informacije, da so nasilni shodi v letošnji jeseni zelo verjetni.
Ravnanje policije na terenu ni ustvarjalo takšnega občutka. Prvi letošnji protesti, ki so bili nasilni, so bili 15. septembra. Takrat policija ni postavila okraje okoli stavbe parlamenta, čeprav to običajno stori.
“Policija je bila pripravljena, odzvala se je v primernem času,” se je 16. septembra minister za notranje zadeve Aleš Hojs odgovoril na kritike o neprimerni oceni tveganja. Ko so na policiji ocenili, da bi se lahko kaj zgodilo, so vpoklicali dodatne policiste, kar pa je po ministrovih besedah povsem normalna procedura. V nasprotnem primeru “bi me najbrž danes spraševali, zakaj je tam stalo 30, 50 ‘robocopov’, če pa je bil napovedan miroljuben protest”.
Na naslednjih protestih, 29. septembra, so protestniki vdrli na obvoznico. Dr. Miroslav Žaberl s fakultete za varnostne vede univerze v Maribor je ocenil, da policija na prvih dveh nasilnih protestih ni bila optimalno pripravljena. Dobro je bila pripravljena šele 5. oktobra, je menil. Za tiste proteste pa so nekateri, kot je povzela pravna mreža za varstvo demokracije, trdili, da je policija “solzivec uporabljala vse povprek in v velikih količinah”.
Drug okvirni sporazum brez razpisa
Ker policija podatkov o zalogah ne daje, ne vemo, koliko plinskih sredstev imajo danes. Dobav, ki bi bile izvedena na podlagi okvirnih sporazumov, sklenjenih septembra, po naših informacijah še ni bilo. Okvirna sporazuma za obdobje 2021 – 2024 določata, da mora Group 22 blago dobaviti najpozneje v 100 dneh po pisnem naročilu, Perigon pa 120 dni po pisnem naročilu.
Prva okvirna sporazuma s podjetjema Group 22 in Perigon ter pogodbe, ki so sledile iz teh sporazumov, je policija sklenila na podlagi javnega naročila. Ponudbe na razpisu sta oddala samo Group 22 in Perigon.
Letošnja okvirna sporazuma pa je policija sklenila brez razpisa. Na policiji so pojasnili, da so hoteli točne te artikle. Group 22 in Perigon pa sta uradna zastopnika zanje na slovenskem trgu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje