Sredi julija je skupina pobudnikov v zakonodajni postopek vložila predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, za katerega so zbrali 5.513 podpisov volilcev. Predlagatelji zakona trdijo, da želijo z zakonom neozdravljivo bolnim, ki trpijo neznosne bolečine in jim pri lajšanju ne more pomagati niti paliativna oskrba, zagotoviti možnosti dostojne smrti. Ob tem poudarjajo, da zakon ne nadomešča paliativne oskrbe, temveč jo dopolnjuje in tudi spodbuja. Zaradi očitkov, da bi lahko zakonski predlog omogočal zlorabe postopka pomoči pri prostovoljnem končanju življenja – temu nasprotujejo tudi zdravniške organizacije – bo iskanje političnega konsenza med parlamentarnimi strankami zahtevno.
Zakonski predlog omogoča pomoč pri prostovoljnem končanju življenja v skrajni stiski posameznika ob koncu življenja, ko mu ne moreta pomagati niti medicina niti paliativna oskrba. Predlog izrecno odreka pomoč v primeru akutnih duševnih motenj, določa obvezno mnenje psihiatra o opravilni sposobnosti pacienta in psihiatrovo navzočnost pri sklepnem dejanju pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Predlagatelji zakona – predlog zakona je bil pripravljen v okviru združenja Srebrna nit – so večkrat poudarili, da aktualna zakonodaja ne ureja situacije ob koncu življenja, medtem pa ljudje umirajo z velikimi bolečinami in brez dostojanstva, saj jim bolečin ne more lajšati niti paliativna oskrba.
“Namen zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ni nadomestiti slabo delujočo paliativno oskrbo, temveč zakon razrešuje avtonomijo odločanja o življenju in smrti pri neozdravljivo bolni osebi. Paliativna oskrba in zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se tudi sicer ne izključujeta, temveč dopolnjujeta, saj zakon spodbuja razvoj paliativne oskrbe in ni alternativa zanjo,” so izpostavili predlagatelji.
Iskanje političnega konsenza bo zahtevna naloga
Tematika pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je zelo pereča in je tudi v Sloveniji sprožila burne odzive, za zdaj pa tudi med parlamentarnimi strankami ni mogoče začutiti enotnosti, enotni pa niso niti v koaliciji. Edina stranka, ki je že napovedala, da bo omenjeni zakonski predlog podprla, je Levica. “Menimo, da mora biti področje ustrezno regulirano, kjer je pomoč pri prostovoljnem končanju življenja resnično rezultat posameznikove svobodne odločitve. Zakon bomo zato skladno z našim programom tudi podprli,” so zapisali v odgovoru naša vprašanja.
V Levici ocenjujejo, da predlagani zakon preprečuje oblike zlorab, ki jih kritiki navajajo, saj zakonski predlog ne daje možnosti, da bi bila pomoč pri prostovoljnem končanju življenja omogočena nekomu le zaradi slabe življenjske situacije ali naveličanosti življenja. Po mnenju najmanjše parlamentarne stranke predlog zakona jasno navaja, pod katerimi pogoji bi bil pacient upravičen do postopka.
“Glede morebitnih kršitev etičnega kodeksa je v zakonu prav tako predviden institut ugovora vesti, po katerem se lahko vsak zdravstveni delavec iz postopkov nudenja te storitve umakne, če je zanj etično sporen,” poudarjajo v Levici in odgovarjajo na navedbe zdravniških organizacij, ki predlogu nasprotujejo zaradi neskladja z medicinsko etiko. Se pa zavedajo, da gre za družbeno občutljivo temo, vendar bi se pri sprejemanju zakonodaje morali zgledovati po državah, kjer so to že storili in tako presegli tabu smrti.
Da vprašanje dostojnega prenehanja življenja zahteva široko družbeno soglasje, pa poudarjajo Socialni demokrati, ki sicer podpirajo pravico posameznika do izbire pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. “Naša prioriteta je kakovostno življenje vseh, zato smo kot socialna država dolžni razviti kakovostne socialne in zdravstvene storitve, ki bodo onemoglim in hudo bolnim zagotovili lajšanje stisk, bolečine in osamljenosti,” trdijo v SD, kjer bodo o konkretnem zakonskem predlogu še opravili razpravo.
Razpravo pa bodo opravili tudi v največji parlamentarni stranki Gibanju Svoboda. Kot je ob vložitvi podpisov v zakonodajno proceduro dejal vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic, gre pri vprašanju pomoči pri prostovoljnem končanju življenja za civilizacijsko vprašanje, o katerem bodo čez poletje najprej poslanci sami razmislili, “šele nato pa mogoče, če sploh, kot stranka”.
Iz stranke pa so nam na naša novinarska vprašanja odgovorili, da je Gibanje Svoboda liberalna stranka, ki zagovarja osebno svobodo in osebno dostojanstvo. Prav to pa bo tudi vodilo in osnova za razpravo o morebitni podpori predlogu zakona znotraj stranke. “Tudi med zakonodajnim postopkom, ki čaka predlog zakona, bo treba odgovoriti na številne odprta vprašanja in nasloviti nekatere strokovne in predvsem etične dileme, ki se pojavljajo pri tako pomembnem družbenem vprašanju, kot je evtanazija,” še menijo v največji koalicijski stranki.
V SDS pa zakonu “ostro nasprotujejo”, po njihovem mnenju gre namreč za področje, ki potrebuje širšo in poglobljeno razpravo v javnosti. “Ob tem se nam postavlja tudi vprašanje, ali je slovenska družba res prišla tako daleč, da si bomo pomagali umreti, namesto pomagali živeti. V Slovenski demokratski stranki namreč vedno smo in vedno bomo zagovarjali svetost življenja, čemur sledi tudi slovenska Ustava, ki govori o nedotakljivosti človekovega življenja,” še trdijo v največji opozicijski stranki.
Zakonskemu predlogu nasprotujejo tudi v NSi, saj v stranki zagovarjajo življenje, prav tako pa delijo zaskrbljenost in nasprotovanje, ki so ga izrazile zdravniške organizacije in Komisija za medicinsko etiko, saj bi lahko zakon prinesel visoko etično tveganje in povečal možnosti zlorab. Krščanski demokrati ob tem menijo tudi, da se preko takšnih zakonskih predlogov v slovensko družbo vnaša napačna miselnost, in sicer, da je življenje starega, onemoglega ali bolnega človeka manjvredno.
Nujna je sistemska ureditev področja paliativne oskrbe
Vse parlamentarne stranke pa so složne, da je v državi treba okrepiti paliativno oskrbo in izboljšati sistem tovrstne oskrbe. V SD tako predlagajo, da je treba razvijati dolgotrajno in paliativno oskrbo, negovalne bolnišnice in hospic programe – na domu in v posebnih ustanovah.
Temu pritrjujejo tudi v Levici, saj menijo, da bi lahko na področju paliativne oskrbe še marsikaj izboljšali. “Povečati moramo število postelj za specializirano paliativno oskrbo ter število mobilnih paliativnih timov – oboje je drastično nižje od načrtov, ki jih predvideva Državni program paliativne oskrbe, ki je prav tako potreben prenove,” so poudarili v Levici, a dodali, da obstajajo tudi bolezni, pri katerih še tako dobra paliativna oskrba ne more zmanjšati trpljenja in bolečin.
Tudi v Gibanju Svoboda poudarjajo, da se zavedajo pomembnosti zagotavljanja kakovostne paliativne oskrbe, zato bi bilo po njihovem mnenju treba to področje urediti na sistemski ravni in poiskati rešitve, ki bodo uporabnikom zagotavljale ustrezno nego in oskrbo.
“Kot družba bi se morali več pogovarjati o tem, kaj lahko storimo, da bomo starejšim omogočili dostojno jesen življenja in poskrbeli za sočutno paliativno oskrbo umirajočih,” pa pravijo v Novi Sloveniji. K sistemski ureditvi področja paliativne oskrbe pozivajo tudi v stranki SDS.
“Noben zakon ni nad kodeksom zdravniške etike”
Zdravniške organizacije predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja nasprotujejo, saj je ta po njihovem mnenju v neskladju z medicinsko etiko in slovensko ustavo. Poudarjajo tudi, da bi se z uveljavitvijo zakona na široko odprla vrata tistim, ki bi si zaradi različnih vzrokov, ki niso povezani z neozdravljivimi boleznimi ali trpljenjem zaradi bolečin, želeli končati svoje življenje.
Čeprav zakonski predlog omogoča zdravnikom možnost ugovora vesti na izvajanje pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pa se številni zdravniki bojijo, da jim zakon vsiljuje izvajanje storitev, ki ni v skladu z njihovim etičnim kodeksom.
Prostovoljna pomoč pri končanju življenja sicer pomeni, da bi zdravnik tistemu, ki bi si želel na tak način končati življenje, zgolj pomagal pri pripravi tako imenovane smrtonosne učinkovine, ki bi jo nato bolnik zaužil sam oziroma bi sam prožil infuzijsko črpalko. Evtanazija na drugi strani pa pomeni, da bi bolniku smrtonosno učinkovino vbrizgal zdravnik ali zdravnica oziroma diplomirana medicinska sestra oziroma zdravstveni tehnik.
Zakon sicer predvideva prisotnost zdravnika ali medicinske sestre pri postopku, tudi če gre za samousmrtitev. Ob pacientu bi morala biti, dokler ne ugotovita njegove smrti.
Priznani slovenski kirurg in vodja strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj je pred dnevi predlagateljem zakona očital, da so spisali populističen predlog, ki krši medicinsko etiko. “Noben zakon ni nad kodeksom zdravniške etike. Raje vrnem zdravniško licenco, kot da izpolnjujem ukaze ljudi, ki leta niso prijeli bolnika za roko,” je svoje nasprotovanje izrazil Brecelj. Kot rešitev pa je navedel, da bi se morali več ukvarjati s področjem paliativne oskrbe, ki pa v Sloveniji ni urejena.
“Ljudi ni strah smrti, strah jih je umiranja. Strah jih je, da bodo ostali sami. Da ne bo nihče skrbel zanje. In tu je področje, na katerem moramo delati in ponuditi rešitve tudi svojcem, ne samo bolnikom,” je še izjavil Erik Brecelj.
O pomoči pri prostovoljnem končanju življenja smo pred časom obširno pisali v rubriki Poglobljeno. Preberite še:
INTERVJU Z DDDR. PLETERSKIM: “Če ne bi imel očeta, ki je prosil, naj ga pustijo izkrvaveti …”
BOJ ZA DOSTOJNO SMRT PO SVETU: Vse več držav omogoča pomoč pri končanju življenja
EVTANAZIJA V KANADI: “Hitro smo začeli povzeti po spolzki strmini …”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje