Poslanska skupina SD je na ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana naslovila pobudo, v kateri ga pozivajo k umiku obveznega sporočanja podatkov o kazalnikih kakovosti, saj da to zdravnike le dodatno obremenjuje z administrativnimi obveznostmi in tako podaljšuje čakalne vrste.
Poslanska skupina SD s prvopodpisano Bojano Muršič je na ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana naslovila pobudo, v kateri ga pozivajo k umiku obveznega sporočanja podatkov o kazalnikih kakovosti. Hkrati ga pozivajo, naj z novimi ukrepi administrativno razbremeni zdravnike in jim omogoča opravljanje njihovega temeljnega poslanstva.
“Spoštovani minister, nesprejemljivo je, da se na ministrstvu uvajajo ukrepi, ki že obremenjene zdravnike dodatno obremenjujejo z administrativnimi obveznostmi, ki čakalne vrste pacientov podaljšujejo, ker jim zdravniki zaradi administrativnih obveznosti ne uspejo nuditi pozornosti in ne upravičujejo dodatnega dela in stroškov v obliki krepitve kvalitete javnega zdravstvenega sistema,” je poslanka skupina SD zapisala v pobudi ministru, ki so jo iz stranke posredovali tudi medijem.
Ob tem so spomnili, da so slovenski zdravniki 23. maja po elektronski pošti z ministrstva za zdravje prejeli obvestilo o sporočanju kazalnikov kakovosti v zdravstvu. V obvestilu so zdravniki pridobili informacijo, da v veljavo vstopa sprememba kazalnikov kakovosti, in poziv, naj štirikrat na leto sporočajo podatke ministrstvu, z izjemo podatkov o higieni rok, o čemer naj bi poročali vsake pol leta.
Zdravniki bodo tako morali v ločeno tabelo ponovno prepisovati podatke o obravnavah pacientov, s katerimi so že seznanjeni tako zdravniki kot tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za to pa morajo poiskati čas izven tistega, ki je namenjen obravnavi bolnikov, so opozorili v SD.
Da spremljanje in poročanje kazalnikov kakovosti za zdravnike pomeni dodatne obremenitve, so prejšnji teden opozorili v Sindikatu družinskih zdravnikov Praktik.um.
Na očitke o dodatnih obremenitvah so se na ministrstvu za zdravje odzvali z besedami, da je treba o kazalnikih poročati le vsake tri mesece. Za velik del kazalnikov je vir podatkov Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), zato sporočanje ne predstavlja posebne administrativne obremenitve, so poudarili.
Med drugim morajo izvajalci poročati o številu zapletov v zvezi z zdravljenjem, zdravili, transfuzijo in padci, o številu nezgod zaposlenih pri delu, o deležu bolnikov z globo vensko trombozo ali pljučno embolijo po kirurških posegih, o pogostosti okužb kirurških ran po izbranih opazovanih kirurških posegih ter o deležih nenačrtovano odpadlih prvih pregledih.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje