Predlog za rešitev zdravstva: “Tihi odhodi zdravnikov so hujši od stavke”

Slovenija 01. Jun 202315:56 10 komentarjev
Bojana Beović
Bojana Beović (foto: Žiga Živulovič jr./BOBO)

Zdravniške organizacije so pripravile predlog 11 ukrepov za rešitev zdravstva, ker čutijo odgovornost, da svoje izkušnje posredujejo v javno razpravo, je pojasnila predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović. Drugi predstavniki zdravnikov so opozorili, da zdravniki odhajajo iz bolnišnic, zato se javno zdravstvo poslabšuje. Razmere je treba izboljšati tudi zato, ker mlajši kolegi želijo boljše razmerje med delom in prostim časom, je povedal tajnik združenja zasebnih zdravnikov Igor Dovnik. "Niso takšni idioti kot naša generacija, v kateri so nekateri, ki še vedno delajo po 260 ur na mesec," je dejal.

Zdravniške organizacije so predstavile svoj predlog sprememb in rešitev zdravstvenega sistema oziroma zdravstvene reforme. Vsebuje 11 točk, preberete pa ga lahko na spletni strani zdravniške zbornice.

Sporni zakonski predlog

Pred približno pol leta je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan zdravniške organizacije pozval, naj svoje rešitve za težave, ki jih zaznavajo, zapišejo v zakonski predlog. Potem je izvršni odbor zdravniške zbornice to storil in predlog poslal razširjenemu strokovnemu kolegiju za družinsko medicino. Tam vsebine niso sprejeli z odobravanjem, in ko je besedilo prišlo v javnost, je razburilo številne zdravnike, ki sicer nimajo zelo podobnih političnih pregledov.

Nekatere rešitve sta na primer kot slabe ocenila tako Dušan Keber, ki je kot minister za zdravje oziroma svetovalec sodeloval z levosredinskimi vladami, kot Tina Bregant, ki je bila državna sekretarka na ministrstvu v času zadnje vlade Janeza Janše.

Predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj je za N1 dejal, da je predlog tako čuden, da bi morala zdravniška zbornica, preden je šla z njim naprej, dati zdravnikom možnost, da izstopijo iz zbornice.

Do predloga zakona je bil kritičen tudi Marko Jug, generalni direktor ljubljanskega kliničnega centra in predsednik skupščine zdravniške zbornice, ki je največji demokratični predstavniški organ zdravnikov. Zahteval je obravnavo predloga na skupščini, a je izvršno vodstvo zbornice pred sejo predlog zavrglo, nam je povedal Jug. Tako je 15. maja skupščina sprejela predlog sprememb in rešitev, ki niso zapisane v obliki zakona. Z njim se strinjajo tudi druge zdravniške organizacije.

Ostaja predlog svobodnega zdravnika

“To je v tem trenutku najširši skupni imenovalec,” je dejala predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović.

Aktualen predlog pa ni samo manj konkreten, ampak je tudi vsebinsko drugačen od prejšnjega. Rešitev, ki so zdravnike najbolj razburile, v njem ni več. To sta bila preoblikovanje javnih bolnišnic in zdravstvenih domov iz zavodov v podjetja ter ukinitev koncesij in njihova nadomestitev z razpisi za razdeljevanje storitev (in s tem plačil) izvajalcem z razpisi. Mnogi so menili, da bi to spodbujalo javne izvajalce v zasledovanje ekonomskih koristi na račun blaginje pacientov.

Ostala pa je ideja o uvedbi instituta svobodnega zdravnika oziroma neodvisnega ponudnika zdravstvenih storitev, do katere je bil kritičen Keber, ne pa nekateri drugi, ki so protestirali proti zakonskemu predlogu. Po Kebrovem mnenju je razširjeno delo zdravnikov iz javnega sektorja pri zasebnikih sporno, s tem institutom pa bi se to “legaliziralo”.

V zdravniških organizacijah trdijo, da ni mogoče omejevati dela zdravnikov pri več delodajalcih, saj je zdravnikov v Sloveniji premalo. Če bi imeli institut svobodnega zdravnika, bi se morda kakšen slovenski zdravnik vrnil iz tujine, napovedujejo.

Iz istega razloga pozivajo k stimulativnemu nagrajevanju nadurnega dela. Pri tem pa dodajajo, da je treba postopoma zmanjševati obseg delovnih ur zdravnikov proti 48 uram tedensko, ki jih za mejo postavlja evropska direktiva. “Današnji mladi zdravniki niso takšni idioti kot naša generacija, v kateri nekateri smo, drugi pa še vedno delajo po 260 ur na mesec,” je dejal tajnik združenja zasebnih zdravnikov Igor Dovnik.

Damjan Polh Fides
Žiga Živulovič jr. /BOBO

Dopusti so nevralgična točka

Predsednik sindikata Fides Damjan Polh (na fotografiji zgoraj) je poudaril, da je pojasnilo za visoke plače posameznih zdravnikov, o katerih pogosto poročajo mediji, prav v velikem številu nadur. Ob tem je izrazil razočaranje nad dolgotrajnimi plačnimi pogajanji, v katerih je vlada zamudila že več postavljenih rokov. Zato Polh ne verjame zadnji vladni obljubi, da bo dogovor dosežen do začetka prihodnjega leta. V Fidesu želijo zdravniške plače določiti v razmerju do povprečne plače v državi. To je tudi ena od zahtev v reformnem predlogu zdravniških organizacij.

O dopustih pa se Fides še noče pogajati, saj so ti zaradi preobremenjenosti za zdravnike “nevralgična točka”. “Samo dopust nam omogoča regeneracijo,” pojasnjuje sindikalist. O tem se Fides ne bi pogajal, dokler ne bo oblikovana solidna osnova za plače, je dejal.

“Tihi odhodi zdravnikov iz javnega zdravstva so veliko hujši kot stavka, ki bi jo izvedli,” je citiral Boštjana Kersniča, podpredsednika zdravniške zbornice in vršilca dolžnosti strokovnega direktorja novomeške bolnišnice. “Ne vem, če se politika zaveda, kam smo zabredli,” je dodal Polh, “lahko bomo srečni, če bo do konca leta javno zdravstvo takšno, kot je danes.”

Na prvo mesto med potrebnimi ukrepi zdravniške organizacije postavljajo posodobitev upravljanja javnih zavodov, tako da bi se prilagodili na “novo realnost”. Poleg tega predlagajo še neodvisno agencijo za kakovost in varnost, nadaljevanje digitalizacije, skrajšanje specializacij, oblikovanje standardov in normativov ter ustrezno plačilo za njihovo preseganje, administrativne razbremenitve, delno javno povračilo stroškov storitev čistih zasebnikov ter spremembe sistema javnega naročanja.

O tem, kaj bi moralo slediti njihovemu predlogu in kako priti do zdravstvene reforme, se predstavniki zdravniških organizacij ne strinjajo. Bojana Beović je poudarila, da je potrebna demokratična javna razprava. Izrazila je zadovoljstvo nad tem, da je ministrstvo za zdravje njihov predlog poslalo v razpravo vsem zdravstvenim zavodom. Dovnik pa je menil, da časa za iskanje širšega konsenza ni več.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje