Predlog Svobode, ki bi omejil kopičenje funkcij predsednika državnega sveta, zavrnjen

Po predlogu dopolnitve zakona o državnem svetu bi sicer predlagane spremembe začele veljati z naslednjo sestavo državnega sveta, ki bo mandat nastopila po volitvah konec prihodnjega leta.

V Svobodi so ob predlaganih spremembah poudarili, da je državni svet po ustavi zastopstvo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov, ne strankarskih, ter je zasnovan kot korektiv DZ, pri čemer je njegov ključni instrument odložilni veto. Za opravljanje te funkcije pa mora biti politično neodvisen od vladajoče koalicije. Po besedah strankinega poslanca Andreja Klemenca bi z nezdružljivostjo funkcij okrepili neodvisnost, nepristranskost in integriteto državnega sveta, jasneje razmejili oba doma parlamenta in vlado ter krepili načelo delitve oblasti.

Četudi so predstavniki Svobode večkrat zatrdili, da zakonskega predloga niso pripravili zgolj zaradi primera aktualnega predsednika DS Marka Lotriča, ki je obenem predsednik parlamentarne Fokus pa tudi predsednik vladnega strateškega sveta za gospodarstvo, pa se je velik del razprave poslancev na današnji seji odbora DZ za notranje zadeve vrtel prav okoli tega specifičnega primera.

Klemenc je tako ocenil, da je z vidika integritete in zdravega političnega življenja nepredstavljivo, da predsednik DS vodi odločanje o zakonih vlade, v katerih sedi njegova stranka, in ima torej interes, da se ti zakoni podprejo.

Kosi ocenil, da problema ni

V koaliciji, iz vrst katere so večinoma razpravljali le poslanci SDS, pa so medtem na tnalo postavljali državnega svetnika in sindikalista Branimirja Štruklja, ki je v preteklosti kandidiral na listi Levice.

Sicer pa so menili, da predsednik DS kot tisti, ki vodi sejo, nima vpliva na to, kako glasujejo državni svetniki, sam pa lahko prispeva zgolj en glas. Andrej Kosi (SDS) je obenem ocenil, da problema pri vprašanju nezdružljivost funkcij, ki jih omenja zakonski predlog Svobode, ni. Ustava namreč tega izrecno ne prepoveduje, "torej je omogočeno".

Po njegovih besedah delovanje državnega sveta ni odvisno od njegovega predsednika, pač pa državnih svetnikov, kar nekaj teh pa je članov političnih strank.

S poslanskim kolegom Žanom Mahničem sta v razpravi ocenila tudi, da je predlagatelje zakonskih sprememb zmotil zlasti Lotrič, ki je predstavnik desne politične opcije. V obrnjeni situaciji težav s tem ne bi imeli, je menil tudi poslanec SDS Aleš Hojs.

V koaliciji ocenjujejo tudi, da je opozicijsko stranke očitno zmotilo dobro delo državnega sveta pod vodstvom Lotriča, ki se po njihovem mnenju v tem mandatu opazi tudi v javnosti. Poslanec NSi, SLS in Fokus Janez Beja je tako ocenil, da v danem primeru še kako drži rek, da se "za dobrim in sposobnim konjem praši".

V SDS pa so predlagateljem zakona očitali tudi, da si delajo "podlago" za prihodnje leto, ko bodo znova na vrsti volitve v DS in za primer, da bo Lotrič tudi del nove sestave.

V Svobodi zatrdili, da nikomur ne želijo ničesar odvzeti

Predstavniki Svobode so takšne navedbe zanikali in zatrdili, da nikomur ne želijo ničesar odvzeti. Argumente koalicije pa so označili za relativiziranje dejanske težave. Klemenc je zatrdil, da Lotriču ne želijo ničesar odvzeti, da pa je tudi vsaj del državnih svetnikov, ki je nedavno predlagal Lotričevo razrešitev, očitno v njegovem kopičenju funkcij prepoznal problem.

Janja Sluga (Svoboda) je dodala, da je tudi sicer v tem mandatu prvič prišlo do nešteto situacij, ki si jih snovalci državne ureditev in ustave niso znali zamisliti, ker so "tako bizarne". Kot je poudarila, zakoni lahko zapolnjujejo pravne vrzeli, tudi iz ustave, ko se v praksi pojavi potreba po tem.

V tem ji je pritegnila tudi poslanka Levice Nataša Sukič in koaliciji očitala, da zakonodaje ne želijo nadgrajevati. Ocenila je, da je očitno v Sloveniji treba v zakon zapisati tudi tisto, kar "bi moralo v zreli demokraciji biti stvar elementarne politične higiene, ustavne kulture in dobrega okusa".