Do novembra so iz narave odvzeli 230 rjavih medvedov, so na poslansko vprašanje odgovorili na ministrstvu za naravne vire in prostor. Prav toliko so jih za odstrel predvideli v aprilski odredbi, ki so ji sledili burni odzivi nevladnikov in postopek na sodišču.
Letos je bilo kljub nasprotovanju nevladnikov, ki so pravico iskali tudi na upravnem sodišču, iz narave odvzetih 230 rjavih medvedov, je v pisnem odgovoru na poslansko vprašanje v državnem zboru odgovorila Alenka Bratušek, ki je do četrtka začasno vodila pristojno ministrstvo. Ravno za toliko živali je ministrstvo za naravne vire in prostor tudi izdalo dovoljenje za odstrel.
“Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bilo do 10. novembra 2023 iz narave odvzetih vseh 230 rjavih medvedov. Dovoljenje ministrstva za naravne vire in prostor velja do 31. decembra 2023,” je v pisnem odgovoru na vprašanje poslanca Antona Šturbeja (SDS) v zvezi z odstrelom rjavih medvedov v letu 2023, ki je bil na spletnih straneh DZ objavljen v četrtek, odgovorila Bratušek.
Dovoljenje za odstrel so na ministrstvu za naravne vire in prostor izdali 13. aprila, a ga je upravno sodišče po vloženi tožbi nevladne organizacije Alpe Adria Green (AAG) 23. maja z začasno odredbo zadržalo. Do 25. maja, ko je bil ministrstvu vročen sklep sodišča o začasni odredbi, je bilo sicer iz narave z odstrelom že odvzetih 182 rjavih medvedov.
Upravno sodišče je tožbo zavrnilo, sodba pa je postala pravnomočna 26. septembra. Kot je dejala Bratušek, je ministrstvo 27. septembra po elektronski pošti obvestilo vse stranke v postopku, da se lahko nadaljuje izvrševanje predmetnega dovoljenja za odvzem iz narave z odstrelom.
Da se odstrel medvedov začasno ustavi, je takratnega ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana kmalu po podpisu odredbe pozval tudi predsednik vlade Robert Golob. Premier se je bil mnenja, da se mora vlada o vprašanju ustreznosti predvidenega odvzema zveri iz narave spet posveti. Po pogovoru sta Golob in Brežan sklenila, da odločba ostane.
Čeprav je rjavi medved zavarovana živalska vrsta, ki jo varujejo tako mednarodna kot tudi evropska in slovenska zakonodaja, pa je mogoč poseg v populacijo, če so v skladu z uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah izpolnjeni trije pogoji: če ni druge zadovoljive možnosti, če ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije in če gre za enega od razlogov, navedenih v uredbi, kot sta na primer preprečitev resne škode ter zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi, je pojasnila Bratušek.
“Z namenom preprečitve resne škode ter zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi je ministrstvo 13. aprila izdalo dovoljenje za odvzem iz narave z odstrelom 230 rjavih medvedov na območju lovišč v Sloveniji, ki jih upravlja 122 upravljavcev (lovskih družin in lovišč s posebnim namenom) na območjih v Sloveniji, kjer so bile ocenjene največje gostote rjavih medvedov,” je zapisala Bratušek.
Kot je dodala, rjavi medved ni kritično ogrožena vrsta, kljub temu pa za njen obstoj oziroma širšo družbeno sprejemljivost ministrstvo izvaja aktivno upravljanje z v strategiji opredeljenimi ohranitvenimi cilji in strateškimi dejavnostmi potrebnimi za njihovo doseganje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje