Trump spet grozi z izstopom iz Nata: Nesmiselno je, da ZDA vztrajajo v tem enostranskem odnosu

Priprave na vrh zveze Nato, ki bo prihodnji teden potekal v turški Ankari, so na vrhuncu. Odkar se je Donald Trump lani januarja ponovno zavihtel na mesto predsednika ZDA, pa so strasti med njim in evropskimi članicami zavezništva pred vsakoletnim vrhom Nata precej napete.

Lani je Trump tako večkrat zagrozil z ameriškim izstopom iz zavezništva, če evropske zaveznice ne bodo pristale na drastično povečanje obrambnih izdatkov. Njegove grožnje so očitno naletele na plodna tla, saj so se zaveznice na lanskem vrhu v Haagu strinjale, da bodo do leta 2035 svoje obrambne izdatke dvignile na pet odstotkov BDP.

A ameriškega predsednika tudi to dejstvo ni zadovoljilo. Pred meseci je namreč ostro kritiziral zvezo Nato, saj mu evropske države niso hotele priskočiti na pomoč pri ameriško-izraelskem napadu na Iran. Takrat je zavezništvo označil kot "papirnatega tigra" in znova zagrozil z morebitnim izstopom.

Tudi nekaj dni pred začetkom vrha v Ankari ni nič drugače. Na svojem družbenem omrežju Truth je danes objavil fotografijo grafa s podatki o višini izdatkov nekaterih članic Nata, ki prikazuje, da ZDA za obrambo namenijo bistveno več kot ostale države.

"Nesmiselno je, da ZDA še naprej vztrajajo na tej enostranski poti, ko pa odnos ni vzajemen. Niso nam stali ob strani," je še zapisal v objavi.

Kljub Trumpovim grožnjam in pritiskom na zavezniške države pa naj bi priprave in usklajevanja pred srečanjem voditeljev držav članic v turškem glavnem mestu potekalo gladko. Kot poroča dobro obveščeni bruseljski portal Politico, bodo države članice na vrhu podpisale skupno izjavo oziroma deklaracijo, v kateri bodo znova potrdili zavezanost 5. členu washingtonske pogodbe o skupni obrambi, ob tem pa bodo Rusijo ponovno opredelili kot osrednjo dolgoročno grožnjo zavezništvu.

Tudi tokratna skupna izjava naj bi bila kratka, po nekaterih navedbah dobro obveščenih diplomatov naj bi bila dolga zgolj eno stran. Naj bi pa članice napovedale za več milijard evrov vrednih novih orožarskih pogodb in korenito povečanje proizvodnje orožja in obrambnih sistemov.

Po navedbah portala Politico se bodo evropski zavezniki v besedilu izrecno zavezali k večjim vlaganjem v zračno obrambo, drone in rakete dolgega dosega. Zavezniki bodo v Ankari naslovili tudi dve občutljivi točki, ki prav tako povzročata napetosti med Washingtonom in Evropo. Prva je pomoč Ukrajini, pri čemer naj bi se evropske članice v skupni izjavi zavezale k zagotovitvi 70 milijard evrov vojaške pomoči še letos, podoben znesek pa naj bi namenile tudi prihodnje leto.

Druga občutljiva točka pa je vojna v Iranu. Čeprav so ZDA z Iranom že podpisale predhodni dogovor o končanju spopadov, evropske uradnike skrbi, da bi nerazrešena vprašanja, kot je ponovno odprtje Hormuške ožine, ponovno zamajali odnose med Evropo in Washingtonom.

Kljub različnim mnenjem glede smiselnosti ameriške vojne v Iranu naj bi evropske zavezniške države po poročanju Politica v skupno izjavo vključile jasen poziv Iranu k spoštovanju svobode plovbe po tej ključni trgovski morski poti in poudarili, da Teheran ne sme razvijati jedrskega orožja.

Po mnenju nekaterih diplomatov naj bi šlo za gesto pomiritve odnosov z ameriškim predsednikom, pomembno vlogo pa naj bi ponovno odigral generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte, ki se ga je kmalu po prihodu na čelo Nata prijel vzdevek "Trumpov šepetalec".