Za izvedbo nujno potrebne zdravstvene reforme je nujno sodelovanje in poenotenje, je poudarila predsednica države Nataša Pirc Musar na prvem predsedničinem forumu, ki je bil posvečen zdravstvu. Več udeležencev je bilo poudarilo izzive slovenskega zdravstva, generalna direktorica zdravstvene blagajne in direktor celjske bolnišnice pa sta opozorila, da slovensko zdravstvo ni slabo. "Ko doživite, da kirurg svojce pacienta, ki je imel infarkt, vpraša, ali lahko plačajo stent, vidite, da imamo mi še vedno dobro delujoč sistem," je dejal direktor bolnišnice Celje Dragan Kovačič, ki je v svoji predstavitvi omenil tudi pevko Duo Lipo, Ivana Cankarja in dr. Housa. Tatjana Mlakar iz ZZZS pa je v svoji analizi stanja izzvala ministra za zdravje, da so njegove poteze neučinkovite, predlogov iz ZZZS pa ne upošteva.
“Že več kot 30 let čakamo na reforme, zato hitenje brez razprav in poenotenja ne bi prineslo pričakovanih rezultatov,” je povedala predsednica Nataša Pirc Musar na Brdu pri Kranju, kjer je danes poteka prvi predsedniški forum.
“Minister, verjamem, da boste naredili najbolje”
Prvi forum je posvetila zdravstvu, ker je eno temeljnih strateških področij, je pojasnila. Zato želi pomagati poiskati strateške usmeritve in poenotiti politike, da bo nujni proces zdravstvene reforme tekel čim bolj učinkovito, poenoteno in nemoteno.
Forum je povezovala predsednica Združenja Manager Petra Juvančič, kar je na primer zmotilo pravnico Barbaro Rajgelj.
Predsednica je na začetku opozorila, da je odprtih vprašanj na področju zdravstva veliko, izpostavila pa je ureditev področja kakovosti in varnosti obravnave ter “kršenje človekovih pravic tistim državljankam in državljanom, ki nimajo urejenega dostopa do zdravstvenih storitev oziroma do osebnega zdravnika”.
Po njenem prepričanju je mogoče potrebne spremembe doseči samo s sodelovanjem, zavedanjem, da smo vsi v isti ekipi, in poenotenjem. Opozicijske politike – na forum sta prišla tudi poslanka Jelka Godec iz SDS in Janez Cigler Kralj iz NSi – je pozvala, da pomagajo ministri za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu.
“Minister, zaupam vam, verjamem, da boste naredili najbolje,” ga je nagovorila sama, “imate mojo besedo, da bom, če se bo vlada čez tri leta zamenjala, tudi tiste, ki bodo prišli za vami, opozarjala na to, kar je bilo v vašem mandatu dobro in kar je treba peljati naprej.”
Minister za konsenz vseh
K sodelovanju je v svojem uvodnem nagovoru pozval tudi minister. Po njegovem je nujen konsenz vseh deležnikov, vseh interesnih skupin in leve ter desne politike. “Če ne bomo sprejeli skupaj rešitev in zakonodajnih sprememb, ki bodo šle skupaj čez parlament, nam ne bo uspelo,” je dejal.
Po njegovem ima Slovenija na področju zdravstva tri ključne izzive, to so pomakanje financ in kadra ter povečevanje števila starostnikov z več obolenji.
Trije scenariji za zagotovitev dodatnega denarja
Profesor na ekonomski fakulteti in sodelavec inštituta za ekonomske raziskave Mitja Čok je kot prvi razpravljavec povzel raziskavo o financiranju zdravstvenega sistema. Povedal je, da v trenutni ureditvi zdravstvenega sistema okoli 300.000 ljudi plača 57 odstotkov vseh zdravstvenih prispevkov, a ti ne zadostujejo za plačilo storitev. Izračunal je, da bomo do leta 2030 za zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in pokojnine najverjetneje potrebovali 1,5 milijarde evrov več, kot v letu 2019.
Po opozorilu predsednika uprave Vzajemne Aleša Mikelna, da so v zadnjem letu izdatki še posebej močno narasli, je Čok poudaril, da njegovi izračuni temeljijo na podatkih iz leta 2019. “Ob upoštevanju najnovejših bodo številke za najmanj 20 odstotkov višje,” je dejal.
Potreben dodaten denar lahko po njegovem dobimo na tri načine. Lahko bi dvignili obstoječe prispevke, a s tem bi povzročili izpad pri dohodnini oziroma dobičku podjetji, poleg tega po njegovih predvidevanjih ta scenarij ne bi osrečil predstavnikov ministrstva za finance.
Druga možnost bi bila uvedba dodatne participacije oziroma doplačil iz žepa pri receptih za zdravila (2 evra) in prvem obisku zdravnika (10 evrov) ter letne odbitne franšize (297 evrov). Doplačila bi morala z leti naraščati, je pojasnil. Ta možnost bi pomenila, da bi starejši plačevali več, opozoril pa je tudi, da se je vladajoča koalicija odločila za ukinitev doplačil, saj ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Tretja možnost pa je po njegovem možnost, ki je v resnici ni, pomenila pa bi dodatno financiranje iz proračuna.
Ihan: Reši nas lahko samo preventivna medicina
“Prva stvar je dostopnost,” je poudaril zdravnik in publicist Alojz Ihan, “dostopnost omogoča zaupanja v medicino, zaupanje pa je temelj za preventivno medicino, ki nas edina lahko reši enormnih stroškov, ki se nam obetajo.”
Ker z zbranim javnim denarjem in kadri ni mogoče zagotoviti pravočasne izpolnitve vseh zdravstvenih potreb, se po Ihanovem mnenju postavlja dilema: “Je hujša neenakost, če obstaja košarica pravic, ki jih lahko realno in samodejno dobi vsak bolnik, zunaj nje pa se je treba zavarovati? Ali pa je hujša neenakost, če so pravice deklerativno neskončne, v praksi pa lahko do njih pridejo le ljudje, ki imajo za seboj dodatno ekonomsko, pravno ali koruptivno zaledje?”
“V tujini lahko vidite, da imamo dobro delujoč sistem”
Medtem pa je direktor splošne bolnišnice Celje Dragan Kovačič opozoril, da v slovenskem zdravstvu ni vse slabo oziroma je v primerjavi z drugimi državami dobro. Zato je po njegovem koristno iti v tujino. “Ko doživite, da kirurg svojce pacienta, ki je imel infarkt, vpraša, ali lahko plačajo stent, ali ženska, ki ni medicinska sestra, potegne iz žepa sendvič in ga položi na mizo pred pacienta, vidite, da imamo mi še vedno dobro delujoč sistem,” je dejal.
Po nekaterih kazalcih, kot je umrljivost dojenčkov, smo najboljši na svetu, je dejal, a dodal, da nismo pa odlični. Za ponazoritev se je navezal na pesem “We’re good”, ki jo izvaja pevka Dua Lipa. “Tako kot poje Dua Lipa, mi smo dobri. Samo nismo pa tako dobri, da bi zanemarili kronična stanja,” je dejal.
Njegovo predstavitev, v kateri je omenjal tudi Martina Luthra Kinga, Ivana Cankarja in televizijski lik dr. Housa, si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku.
Eržen: Rešitve so že napisane
Strokovni direktor nacionalnega inštituta za javno zdravje Ivan Eržen je opozoril na neenakosti v zdravju, saj je v nekaterih regijah zdravje slabše, hkrati pa nekatere trpijo zaradi pomanjkanja ekip zdravstvenih delavcev. Med navajanjem svojih predlogov pa je poudaril, da so rešitve že napisane v resoluciji Skupaj v družbo zdravja 2016 – 2025.
Mlakar: Imamo najboljši model
Najbolj podrobno je o aktualni zdravstveni politiki govorila zadnja razpravljalka, generalna direktorica zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) Tatjana Mlakar. Pri tem je bila do ministrovih potez zelo kritična.
Dotaknila se je na primer rastočih izdatkov blagajne, kar je predvsem posledica političnih odločitev, in koalicijskih spodbud za zdravnike na področju primarnega zdravstva ter pri odpravljanju čakalnih dob, ki niso pripeljale do želenih ciljev. Večkrat je poudarila, da so na ZZZS pripravili več predlogov za ukrepe, a po njenem je na potezi ministrstvo.
“Imamo najboljši model zdravstvenega varstva, a smo sistem v preteklih obdobjih nekoliko sfižili. Treba ga je rešiti v korist zavarovanih oseb s konkretnimi kratkoročnimi in sistemskimi ukrepi, ki so jasni in smo jih mnogi deležniki že predstavili,” je dejala.
Do ministrovih ukrepov je bil kritičen tudi Boštjan Kersnič, vršilec dolžnosti strokovnega direktorja bolnišnice Novo mesto in podpredsednik zdravniške zbornice. Dejal je, da je projekt za skrajševanje čakalnih dob spodbudil odhode zdravnikov, ki so zaželeni pri zasebnikih, iz javnih bolnišnic.
“Če bolnišnic ne bomo obdržali, bomo šli v segregacijski model, v katerem bodo tisti, ki si bodo lahko privoščili, imeli zdravje, tisti, ki ne, pa žal ne,” je povedal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!