Danes obeležujemo dan suverenosti, ki pa ni dela prost dan. V noči na sredo bo namreč minilo 31 let, odkar je Slovenijo zapustil zadnji vojak JLA. S tem je bila v Sloveniji dokončno zaključena osamosvojitvena vojna, Slovenija pa je postala suverena država. Slovenska osamosvojitev je častno, je največje dejanje, zanj pa sta bila zaslužna tedanja celotna slovenska politika in celotno slovensko ljudstvo, je na osrednji slovesnosti v Gornji Radgoni poudaril obrambni minister Marjan Šarec.
“Zato je prav, da slavimo take praznike naše edine in lastne države, o kateri so naši predniki sanjali stoletja, mi pa imamo ta posebni privilegij in čast, da lahko v njej živimo,” je na osrednji slovesnosti ob prazniku dnevu suverenosti dodal obrambni minister Marjan Šarec. Uvodoma je spomnil, da so se prizadevanja za slovensko samostojnost začela že zdavnaj prej. Omenil je miting resnice leta 1989, ko je milica preprečila, “da bi mitingaši vdrli na slovensko ozemlje in poskusili zamenjati slovensko vodstvo”, na dopolnila tedanje republiške ustave, ki so dala osnovo za samooodločbo, in na plebiscit, na katerem so se Slovenci prepričljivo izrekli, da želijo živeti v svoji državi.
“Ker nam je bilo dovolj skupnosti, ki nas ne spoštuje in ne spoštuje človekovih pravic in želja posameznih narodov,” je izpostavil Šarec. V kratki, a težki in presunljivi vojni je bilo po njegovih besedah v narodu nekaj neponovljivega in veliko upanja. “Velikokrat slišimo, da je bila politika takrat enotna. Seveda ni bila vedno enotna, a to ne zmanjšuje uspeha, kajti ključen je bil narod. Čeprav si nekateri danes pripisujejo zasluge, češ da so samo oni zaslužni, ne, celotna politika je bila zaslužna in celotno slovensko ljudstvo. In osamosvojitev je zasluga vsake Slovenke in Slovenca, ki je imel takrat željo in ki je verjel, da bo slovenski narod živel suvereno v družbi drugih narodov. In tudi takrat smo samo sanjali, danes pa živimo v skupnosti, ki se ji reče EU,” je dejal minister.
Posebej je omenil zasluge tedanjih teritorialne obrambe in milice, brez katerih – in ob njiju vseh drugih – ne bi bili nikoli samostojni. Vsaka žrtev, ki je bila podarjena na oltar domovine v slovenski osamosvojitveni vojni, pa si zasluži časten in dostojen spomin, je opozoril minister Šarec in dodal, da to storimo tako, da ponosno slavimo svoje praznike, izobešamo našo zastavo, da vedno s ponosom izpričujemo, da smo Slovenke in Slovenci ter da nas nikoli ni sram naše zgodovine, kakršna koli je že bila. Ni bila vedno takšna, kot bi si želeli, ampak je naša. In vsak narod ima svojo zgodovino, takšno, kakršno je živel skozi stoletja, je med drugim še povedal minister za obrambo.
Župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko je v slavnostnem nagovoru spomnil na umik jugoslovanske vojske iz mesta, opozoril na “svetovno norost”, ki se dogaja danes v Ukrajini, in si zaželel, da bi bilo krvi čim manj, da bi zmogli graditi jutrišnji dan po svoji meri in po svojih željah.
Slovesnost je potekala pod sloganom Veterani smo za suverenost in proti kršenju suverenosti drugih, organizirali sta jo Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever. Slovesnosti so se med drugim udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, namestnik načelnika generalštaba Slovenske vojske, brigadir Franc Koračin, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever Tomaž Čas in bivši predsednik Milan Kučan.
Obrambni minister Šarec je sicer popoldne položil venec pri obeležju Nikoli več v spominskem parku na Maistrovem trgu.
Predsednik Pahor podelil častni znak svobode
Ob državnem prazniku dneva suverenosti je v predsedniški palači potekal dan odprtih vrat. Kot je ob sprejemu obiskovalcev dejal predsednik republike Borut Pahor, je pridobitev suverenosti za državo velik dogodek in da nikoli ne smemo pozabiti enotnosti, ki je takrat prevevala narod. Po Pahorjevih besedah se danes spominjamo odhoda zadnjih okupatorjevih vojakov iz naše domovine, s čimer je Slovenija postala suverena država. “To enotnost imejmo v zgodovinskem spominu, če bi se kadarkoli, proti naši volji, zgodili prelomni dogodki,” je dejal. Izrazil je upanje, da bi v tem primeru storili vse, ne glede na medsebojne razlike in se dogovorili o skupnem ukrepanju, da zavarujemo skupna nacionalna in državotvorna stremljenja.
Ob tej priložnosti je Pahor podelil tudi častni znak svobode Republike Slovenije. Prejele so ga diverzantska skupina 6. pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe Nova Gorica, 5. pokrajinski štab Teritorialne obrambe in skupina policistov Urada za varovanje oseb in objektov.
Dan suverenosti kot spominski dan na odhod zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade (JLA) v Sloveniji obeležujemo od leta 2015, in sicer 25. oktobra. V noči s 25. na 26. oktober 1991 je namreč Luko Koper zapustila še zadnja ladja z vojaki agresorske JLA. Ta je Slovenijo napadla dan po uradni razglasitvi njene samostojnosti 26. junija 1991. Sledilo je deset dni spopadov, ki so se končali s pogajanji na Brionih.
Na njih sta se ob pomoči mednarodne skupnosti obe strani zavezali k prekinitvi sovražnosti, Slovenija pa se je obvezala, da bo za tri mesece zamrznila osamosvojitveni proces. Še preden je moratorij potekel, je takratno jugoslovansko predsedstvo sprejelo sklep o umiku JLA iz Slovenije. JLA se je nato postopoma umaknila do 26. oktobra 1991.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje