Suša je močno prizadela slovenske gozdove, a najhujše morda šele prihaja

Dolgotrajna suša in izredno visoke temperature so po vsej državi povzročile večje poškodbe gozdnega drevja. Gozd je že v prvi polovici avgusta dobil izrazito jesenski videz z obarvanjem krošenj in odpadanjem listov.

Prezgodnje odpadanje listja je najbolj očiten znak sušnega stresa. Na najbolj prizadetih območjih so nekatere bukve, gabri, lipe, hrasti, breze, javorji in druge vrste že deloma ali povsem ogolele. Najbolj so prizadeti že pred sušo oslabeli listavci, ki se jim sušijo tudi posamezne veje in vrhovi krošenj, ponekod celo cela drevesa.

Iglavci zaenkrat kažejo na zunaj manj znakov prizadetosti zaradi suše, vendar pa Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) pričakuje povečano odpadanje iglic in številčnejše ter obsežnejše napade podlubnikov tako v tem kot v naslednjih letih. Posledice letošnje suše in vročine se bodo tako pokazale z zamikom, in sicer v izgubi vrednosti lesa zaradi podlubnikov in bolezni gozdnega drevja, v zmanjšanem prirastku lesa ter v povečanih stroških obnove gozdov.

Prezgodnje rumenenje in odpadanje listja še ne pomenita nujno, da bo drevo propadlo. Če se suša konča in bodo do konca vegetacijske sezone padavine zadostne, si lahko del dreves opomore. Vendar je letošnji sušni stres pomemben dodaten pritisk na gozdove, katerih odpornost zmanjšujejo tudi drugi podnebni in vremenski ekstremi, so opozorili v ZGS.

Zato bo v prihodnjih tednih in mesecih ključnega pomena spremljanje zdravstvenega stanja gozdov in zlasti pravočasno odkrivanje novih žarišč podlubnikov. "Le z rednim spremljanjem zdravstvenega stanja gozdov ter aktivnim in načrtnim gospodarjenjem ohranjamo vrstno in strukturno raznolikost gozdov, ki so odpornejši na vse pogostejše in silovitejše naravne ujme v obdobju podnebnih sprememb," je poudaril direktor ZGS Gregor Danev.

Povečano tveganje za prenamnožitev podlubnikov

Ena največjih skrbi je povečano tveganje za prenamnožitev podlubnikov. Dolgotrajna vročina in suša namreč zmanjšata sposobnost dreves, da se branijo pred napadi. Letos je nevarnost povečana tudi zaradi snegolomov v februarju in marcu ter vetrolomov v marcu in juniju, ki so močneje poškodovali 248.000 kubičnih metrov iglavcev.

Zaradi teh dejavnikov se že pojavljajo manjša in tudi večja žarišča smrekovih podlubnikov, največ na Koroškem, Gorenjskem in v jugovzhodni Sloveniji. Kot je povedal vodja kranjske enote ZGS Martin Umek, opažajo velik porast tako števila kot velikosti žarišč oziroma skupin smrek, ki jih je napadel smrekov podlubnik.

Od začetka leta do sredine avgusta so na kranjskem gozdnogospodarskem območju za posek označili 14.000 kubičnih metrov lubadark, vendar se je napad podlubnikov šele dobro začel in tudi padavine v tem tednu razvoja lubadarja ne bo ustavil, je pojasnil Umek.

Lastnike, ki imajo v gozdu smreko, ZGS na celotnem območju Slovenije poziva, naj redno pregledujejo svoj gozd in so še bolj pozorni na morebitne znake napada lubadarjev. O pojavu znakov naj obvestijo področnega revirnega gozdarja in naj ne čakajo na izdajo odločbe, temveč naj takoj začnejo s posekom in odvozom napadenega lesa. V vročini je razvoj lubadarjev še hitrejši, zato je hitro pospravilo napadenega lesa ključno, da se škode ne širijo v sosednje sestoje, je opozoril Umek.

ZGS je lastnikom slovenskih gozdov letos zaenkrat izdal 7.840 odločb za posek 248.000 kubičnih metrov dreves. "Realizacija odločb je dobra, 87-odstotna, za kar gre zahvala vestnim lastnikom gozdov," so izpostavili na ZGS.

Skupna količina drevja za posek zaradi naravnih ujm in napadov podlubnikov ter ocena škode že presegata mejo za razglasitev naravne nesreče zaradi prenamnožitve podlubnikov v letu 2026. Zato je ZGS pripravil in na ministrstvo poslal poročilo o ugotovljeni prenamnožitvi podlubnikov.

Dolgotrajna suša in visoke temperature vplivajo tudi na prostoživeče živali, predvsem zaradi manjše dostopnosti vode in hrane ter večjih potreb po ohlajanju. Pomembno vlogo imajo naravni vodni viri in gozdne kaluže, zato je v takšnih obdobjih še posebej pomembno, da živali ob njih ne vznemirjamo, so poudarili na ZGS.

Izsušena tla, suha vegetacija in visoke temperature so povečale tudi nevarnost gozdnih požarov. ZGS je letos do sredine avgusta popisal 82 gozdnih požarov, ki so zajeli 51 hektarov gozdnih zemljišč, največ na Primorskem in v osrednji Sloveniji. Večina jih je bila manjših in hitro pogašenih. Največji je bil s 16 hektari v občini Komen v začetku julija.