Svetovni dan čebel: čebelar je vsak 200. Slovenec

Slovenija 20. Maj. 202206:42 > 08:50
Delite:
Čebela samotarka
Foto: Žiga Živulovič jr./Bobo

Danes praznujemo svetovni dan čebel. Pobudo zanj je pred osmimi leti dala prav Slovenija, ki je ta datum izbrala, ker se je 20. maja rodil slovenski pionir sodobnega čebelarstva Anton Janša. Tako je zadnjih pet let svetovni dan čebel priložnost za to, da spregovorimo o težavah, ki zadevajo eno najpomembnejših živalskih vrst na svetu.

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je decembra 2017 podprla predlog Slovenije in 20. maj razglasila za svetovni dan čebel.

20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše, ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in je bil v 18. stoletju, ko je živel in deloval, eden največjih strokovnjakov za to področje. Anton Janša je bil prvi moderni učitelj čebelarstva na svetu; Marija Terezija ga je imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi Čebelarski šoli na Dunaju.

Mestna občina Ljubljana bo danes med 9. in 17. uro pred Mestno hišo pripravila Tržni dan, kjer se bodo predstavljali številni ponudniki, ki bodo ozaveščali o pomenu čebel, promovirali urbano čebelarjenje, aktivnosti in izdelke iz medu. Največji dogodek, 19. čebelarski praznik, danes poteka v Dolenjskih Toplicah. Organizira ga Čebelarska zveza Slovenije, udeležil se ga bo tudi lanskoletni prejemnik nagrade zlata čebela Lucas Alejandro Garibaldi iz Argentine.

Populacija opraševalcev se zmanjšuje, vedno manj tudi medu

Človeške aktivnosti, kot so intenzivno kmetijstvo, uporaba pesticidov, onesnaževanje in podnebne spremembe vplivajo na pomembno zmanjšanje populacije čebel in drugih opraševalcev. Čebele so izpostavljene novim boleznim in škodljivcem, zaradi naraščajočega števila svetovnega prebivalstva pa se krči njihov življenjski prostor, so ob svetovnem dnevu čebel zapisali v Cankarjevem domu, na strehi katerega čebele že enajst let sobivajo v urbanem okolju.

Čebelji panji na Cankarjevem domu
Foto : Srdjan Živulović/Bobo

Medtem ko so slovenski čebelarji v letu 2020 pridelali približno 1.300 ton medu, so ga leta 2021 le 200 ton, torej za okoli 84,9 odstotka manj. Potrošnja medu pa po drugi strani presega domačo proizvodnjo in znaša okrog en kilogram na prebivalca letno, je navedeno na spletni strani vlade. Po podatkih Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo je Slovenija tretja največja porabnica medu na svetu.

Narod navdušenih čebelarjev

Slovenija se po številu čebelarjev na prebivalstvo uvršča v sam svetovni vrh. Oktobra 2020 je bilo po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji 11.293 čebelarjev. To pomeni, da je čebelar približno vsak dvestoti Slovenec. A če so se čebelarji s svojo dejavnostjo v preteklosti ukvarjali zaradi prodaje medu, pa danes vse bolj prevladuje hobi čebelarstvo – čebelarjenje za sprostitev in z željo po pomoči naravi, ne pa za prodajo čebeljih pridelkov na trgu.

Slovenija je edina država članica Evropske unije, ki je zakonsko zaščitila svoje čebele, leta 2011 pa je med prvimi državami članicami Evropske unije prepovedala uporabo nekaterih čebelam škodljivih pesticidov na ozemlju države.

Čebelarstvo je močno zasidrano v slovensko tradicijo. Od leta 2000 se je število čebelarjev skoraj podvojilo, število čebeljih družin pa zato močno naraslo. Teh je bilo oktobra 2020 po podatkih centralnega registra čebelnjakov 213.581.

Koliko čebel je preveč čebel?

S takšnim navdušenjem za čebelarstvo nam za pomanjkanje čebel pri nas ni treba skrbeti. Težava je pravzaprav ravno nasprotna. Število čebeljih družin se približuje kritični točki, kjer bo domačih čebel kmalu preveč. Velika številčnost medonosnih čebel ogroža ostale, divje opraševalce in s tem učinkovitost opraševanja tako kmetijskih kot divjih rastlin.

“Medonosne čebele ne morejo nadomestiti divjih opraševalcev,” je bil za rubriko Poglobljeno jasen dr. Danilo Bevk, raziskovalec opraševalcev z Nacionalnega inštituta za biologijo. “So pomembne opraševalke, še zdaleč pa niso edine. Več kot polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci.”

V Sloveniji poleg naše avtohtone kranjske čebele živi še več kot 500 vrst divjih čebel, kamor štejemo čmrlje in čebele samotarke, oprašujejo pa tudi muhe, metulji, nekateri hrošči in ose.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar