Bo Slovenija dobila novo zagovornico? Pred glasovanjem želje po spremembi in oster odziv

Poslanci bodo danes obravnavali predlog, naj državni zbor za zagovornico načela enakosti imenuje psihologinjo in direktorico Listine raznolikosti Slovenija Barbaro Zupančič. Če bo dobila podporo – in pričakovati je, da jo bo - ji bo petletni mandat začel teči 26. oktobra; po izteku že drugega mandata aktualnega zagovornika Mihe Lobnika. Eno od ključnih vprašanj, o katerem se bo morala v nadaljevanju izreči, bo, kot kaže, predlog združitve institucij Zagovornika enakih možnosti in Varuha človekovih pravic. V nedavni izjavi te možnosti ni eksplicitno zavrnila, do česar je Lobnik zelo kritičen.
Razprava o morebitni združitvi omenjenih institucij se je najprej razvnela minuli torek na seji mandatno-volilne komisije DZ, ki je obravnavala predlog za imenovanje Barbare Zupančič za zagovornico, zatem pa še v četrtek na seji komisije DZ za peticije, ki je obravnavala poročilo Zagovornika za leto 2025. Na seji komisije za peticije so v koaliciji in Resnici celo predlagali sklep, po katerem bi vlada pripravila zakonsko rešitev za organizacijsko umestitev Zagovornika v okvir Varuha človekovih pravic.
Predsednica komisije Tereza Novak iz Svobode predloga ni dala na glasovanje s pojasnilom, da ni povezan z dnevnim redom seje, s čimer se v SDS niso strinjali, tako da se je Novak odločila za prekinitev seje. V SDS so sicer tako na seji v torek kot v četrtek poudarjali, da je treba pogledati bolj racionalne oblike Zagovornikove organiziranosti. Pri tem so zagotovili, da Zagovornika nikakor ne želijo ukiniti.
Ali bo ljudem zagotovljeno enako učinkovito in dostopno varstvo njihovih pravic?
Zupančič, ki jo je za zagovornico predlagala predsednica republike Nataša Pirc Musar, mandatno-volilna komisija pa je predsedničin predlog potrdila, se o morebitnem združevanju še ni izrekla. V izjavi, ki jo je pred dnevi posredovala STA, kasneje pa jo je poslala tudi našemu mediju, je zapisala, da "mora vsaka morebitna sprememba odgovarjati na eno temeljno vprašanje: ali bo ljudem zagotavljala enako ali višjo raven varstva pred diskriminacijo ter hkrati ohranila vse standarde neodvisnosti, učinkovitosti, dostopnosti in specializiranega znanja, ki jih zahtevata slovenska zakonodaja in pravo Evropske unije".
V skladu z direktivo EU morajo biti ti organi neodvisni in brez zunanjih vplivov ter pri opravljanju svojih nalog ne smejo zahtevati ali sprejemati navodil vlade ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega subjekta, je še povzela direktivo.
"Če se v prihodnje odpre razprava o drugačni organiziranosti institucij, bo po mojem mnenju ključno presoditi, ali predlagana ureditev tudi v praksi zagotavlja vse elemente institucionalne, operativne in funkcionalne neodvisnosti, ki jih zahtevajo evropski standardi. Prav tako bo pomembno odgovoriti na vprašanje, ali bo ohranila specializiranost na področju varstva pred diskriminacijo ter ljudem zagotavljala enako učinkovito in dostopno varstvo njihovih pravic," je še zapisala.
Lobnik z ostrim odzivom
Dosedanji Zagovornik Miha Lobnik se je na njene navedbe odzval v zapisu na omrežju Facebook. Zapisal je: "Le popoln nepoznavalec lahko verjame, da bo zlitje institucij ’prineslo več varstva pred diskriminacijo’."

Dodal je, da programa kandidatke ne pozna, ker ni javno dostopen, da pa iz njene izjave izhaja, da je "združitev (in s tem izguba neodvisnega delovanja) za kandidatko že sprejemljiva". "Tako se izgublja možnost presoje na ustavnem sodišču in drugih dosedanjih samostojnih pravnih delovanj. Spomnimo, varuh NI dal: Ustavne zahteve za zakonsko zvezo za vse, niti za OBMP za samske in istospolne pare itn. … To je neodvisno storil zagovornik."
Barbari Zupančič, ki je trenutno na dopustu v tujini, smo poslali nekaj dodatnih vprašanj, a odgovorov do pozno sinoči še nismo dobili. Objavili jih bomo, ko jih prejmemo.
"Institucije ne obstajajo zaradi sebe"
V izjavi je Zupančič sicer še zapisala, da ko razpravljamo o organiziranosti institucij, "ne smemo pozabiti, zakaj te institucije sploh obstajajo". "Ne obstajajo zaradi sebe. Obstajajo zato, da človek, ki se znajde v položaju diskriminacije, ve, da se lahko obrne na organ, ki bo njegovo zadevo obravnaval strokovno, pravično in brez vplivov. To zaupanje je največja vrednost, ki jo mora varovati vsaka institucionalna ureditev."
Opozorila je, da se vključevanje ne meri po tem, česa ne storimo. "Vključevanje se meri po tem, kaj aktivno storimo, da lahko vsak človek svoje pravice in enake možnosti tudi dejansko uresničuje. Enakost ni zgolj odsotnost diskriminacije. Je ustvarjanje pogojev, v katerih lahko vsak posameznik sodeluje, prispeva in razvije svoje potenciale."
Poudarila je tudi pomen sodelovanja institucij. "Varuh človekovih pravic, Zagovornik načela enakosti in druge neodvisne institucije imajo skupen cilj – varovati človekovo dostojanstvo, človekove pravice in načelo enake obravnave. Sodelovanje, izmenjava znanja in skupni odzivi na sistemske izzive lahko pomembno prispevajo k učinkovitejšemu varstvu pravic. Takšno sodelovanje pa je mogoče in potrebno razvijati ob spoštovanju pristojnosti, samostojnosti in neodvisnosti vsake od teh institucij."
Zaključila je z besedami, da vprašanje ni, kakšno institucijo želimo, ampak kakšno družbo želimo. "Družbo, v kateri ljudje zaupajo, da bodo njihove pravice varovane ne glede na njihove osebne okoliščine. Družbo, v kateri enakost ni le zapisano načelo, temveč izkušnja ljudi v vsakdanjem življenju."
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje