Letošnji nacionalni reformni program vključuje reforme na področjih pokojnin, zdravstva, stanovanj, plač v javnem sektorju, izobraževanja, digitalizacije in davkov. Program je pripravljen na podlagi štirih ključnih stebrov Evropske unije. Slovenija mora zdaj program poslati Evropski komisiji.
Vlada je danes sprejela nacionalni reformni program za letošnje leto, ki ga mora država skupaj s programom stabilnosti do konca meseca poslati Evropski komisiji. Med drugim vključuje reforme na področjih pokojnin, zdravstva, stanovanj, plač v javnem sektorju, izobraževanja, digitalizacije in davkov, so po seji sporočili z vlade.
Nacionalni reformni program po navedbah vlade vključuje njene načrtovane prednostne naloge, ključne strukturne ukrepe ter ukrepe za doseganje priporočil in ciljev iz nacionalnih in evropskih strateških dokumentov.
Priprava nacionalnega reformnega programa je del tako imenovanega evropskega semestra – postopka usklajene priprave in poročanja o ukrepih ekonomske in fiskalne politike držav članic, vzpostavljenega na ravni Evropske unije.
Štirje ključni stebri EU
Začetek letošnjega evropskega semestra zaznamuje letni pregled trajnostne rasti. To je dokument Evropske komisije, v katerem so določene prednostne naloge EU. Komisija v njem izpostavlja štiri ključne stebre, in sicer vključujočo rast, produktivnost, trajnostno rast in zeleni prehod ter zagotavljanje makroekonomske in fiskalne stabilnosti.
Na tej osnovi je pripravljen tudi letošnji nacionalni reformni program, ki ga je vlada pripravila v sodelovanju s socialnimi partnerji. Vključuje načrte ukrepov in investicij na področju sistemov socialnega varstva, zdravstva, javnega sektorja, izobraževanja, spodbujanja produktivnosti in zelenega prehoda.
Kot izhaja iz besedila osnutka, objavljenega na spletnih straneh vlade, največ področij zajema poglavje vključujoče rasti. Tu je na primer za trg dela napovedana sprememba zakona o delovnih razmerjih, ki naj bi med drugim vključevala dopolnitev ureditve dela na domu ter prenos evropskih direktiv o delovnih pogojih ter o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev.
Za zagotovitev visoko usposobljene delovne sile sta predvidena zakona o razvojnih delovnih mestih ter zakon o privlačnosti Slovenije za zaposlovanje globalnih talentov.
Več bo javnih najemnih stanovanj
Na stanovanjskem področju napovedujejo pospešitev gradnje javnih najemnih stanovanj z zagotovitvijo stabilnega sistemskega javnega financiranja državnih in občinskih stanovanjskih skladov v kombinaciji z uporabo nepremičnin nekdanje Družbe za upravljanje terjatev bank in aktivacijo trga zasebnega kapitala, predvsem pokojninskih skladov, zavarovalnic in obveznic.
Drug temelj reforme pa naj bi bilo oblikovanje koordiniranega sistema javne gradnje, med drugim z optimizacijo delovanja javnega najema.
Kakšne bodo spremembe v zdravstvenem sistemu?
Začrtana je tudi reforma zdravstvenega sistema, in sicer z digitalizacijo zdravstvenega sistema, strukturno prenovo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter ureditvijo področja družinske in urgentne medicine, vzporedno s tem nameravajo urediti plačni sistem za zdravstvene delavce. Za drugo polovico leta sta v načrtu ureditev koncesionarstva in koncesij ter celovita prenova financiranja zdravstva. Slednje naj bi med drugim vključevalo prenovo zdravstvenega zavarovanja. Z letom 2025 naj bi med drugim vzpostavili tudi centralizirano javno naročanje medicinskega materiala, opreme in zdravil.
Poudarek na obnovljivih virih energije
Pri energetiki je napovedan zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE), katerega cilj je pospeševanje in olajšano uvajanje teh virov v elektroenergetskem sektorju. Predvidena sta programa za razvoj samooskrbe z energijo iz OVE ter skupnosti OVE. Predvidena je še zadnja izdvojitev področij iz obstoječega energetskega zakona, in sicer bodo v novem zakonu opredelili energetsko politiko.
Ukrepi v nacionalnem reformnem programu so po navedbah vlade ključni za srednjeročno in dolgoročno stabilnost javnih financ ter odgovarjajo na trenutne izzive. “Skladno z zakonom o fiskalnem pravilu in evropskimi smernicami bomo spomladi 2024 predstavili tudi tako imenovano izhodno strategijo, kjer bomo celovito prikazali vse rešitve in jih ovrednotili,” so zapisali.
Ministrstvo za finance bo nacionalni reformni program ta teden posredovalo Evropski komisiji. Vzporedno z nacionalnim reformnim programom vlada sicer pripravlja tudi program stabilnosti, v katerem bo opredelila večletni makroekonomski in fiskalni okvir. Evropski komisiji ga mora poslati do konca aprila.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje