Vse več migracij, vse manj prošenj za azil, vse več vrnjenih na Hrvaško: se ponavlja zgodba s pušbeki?

Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, ki ga vodi Franci Matoz, je pred tedni na družbenih omrežjih objavilo posnetek vračanja prebežnikov, ki jih je pri prečkanju slovenske meje prijela policija, na Hrvaško.

"Nadaljujemo dosledno izvajanje postopkov ob nedovoljenih prehodih državne meje ter sodelovanje s hrvaškimi varnostnimi organi," je ministrstvo med drugim zapisalo ob videu. Posnetek je na svojem profilu isti dan objavila tudi stranka SDS, naslednji dan pa je SDS v novi objavi zapisala, da je "vlada okrepila ukrepe za preprečevanje nezakonitih migracij in začela dosledno vračati migrante na Hrvaško". Zanimalo nas je, kaj to pomeni – katere ukrepe je torej vlada sprejela ter na kakšni pravni osnovi se izvajajo vračanja.

Skoraj 30-krat več vrnjenih na Hrvaško

Po javno dostopnih podatkih se je število migrantov, ki so vstopili v državo, v letu 2026 v primerjavi z letom prej povečalo. V lanskem letu je policija do konca septembra zabeležila 19.471 vstopov, letos pa 23.237. Vendar pa število ljudi, ki jih je slovenska policija letos vrnila hrvaški, nesorazmerno odstopa od števila vrnjenih lani. Po podatkih policije je bilo od 1. junija do 20. oktobra letos na Hrvaško vrnjenih 285 migrantov, v enakem obdobju lani pa 12.

Policija je v odzivu na naša vprašanja navedla: "Policija v postopkih s tujci, ki nedovoljeno prestopijo državno mejo, postopke izvaja na podlagi veljavne zakonodaje. V kolikor tujci v postopku pred policijo navedejo osnovna dejstva in individualne okoliščine, iz katerih izhaja strah pred preganjanjem oziroma povzročitvijo resne škode v izvorni državi ali državi, v kateri so imeli svoje običajno prebivališče, policija v skladu z Zakonom o mednarodni zaščiti, izvede postopek sprejema namere za mednarodno zaščito. V kolikor tujci, ki nedovoljeno vstopijo v Republiki Slovenijo, ne podajo namere za podajo prošnje za mednarodno zaščito, se izvede nadaljnji postopek v skladu z določili Zakon o tujcih. V primeru izpolnjenih pogojev se na podlagi meddržavnega sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško izvede postopek vračanja."

Vračanja se torej izvajajo na podlagi sporazuma, ki omogoča hiter postopek vračanja in ki velja že dve desetletji. Kaj se je torej spremenilo?

Kangler: Prejšnja vlada ni izvajala sporazuma

Državni sekretar na MNZJU Franc Kangler, ki nastopa v omenjenem posnetku, je za N1 izjavil, da je povečano vračanje povezano z dejstvom, da prejšnja vlada omenjenega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško ni spoštovala, aktualna vlada pa da ga dosledno izvaja. "Prejšnja vlada je na neki način dopuščala ilegalne migracije in zelene prehode. Migrante so popisali, a so ti nato nadaljevali pot, namesto da bi bili vrnjeni. 95 odstotkov jih gre itak naprej. A mi jih zdaj vpišemo in registriramo v sistem Eurodac (evropsko podatkovno zbirko za biometrične podatke in azil, op. a.), s čimer prevzamemo obvezo po dublinski uredbi, da ko nam jih bodo Avstrija, Nemčija ali druge države vračale, smo jih dolžni sprejeti."

Možnost, da bi povečano vračanje ljudi na Hrvaško spremljale kršitve pravic, denimo onemogočanje dostopa do azilnega postopka, je Kangler zavrnil. Na vprašanje, ali je vsem, ki jih policija ujame pri nedovoljenem prečkanju meje, omogočen dostop do azilnega postopka, je odgovoril: "Vsak je o tem vprašan s strani policije."

Podatki sicer kažejo, da je kljub povečanju števila vstopov v Slovenijo število prošenj za azil v primerjavi z lanskim letom upadlo, in to za skoraj 60 odstotkov. Kangler zanika, da gre za posledico drugačne obravnave na meji. Dejal je: "Oni odidejo naprej, še preden uradno vložijo prošnjo. Možnost pa imajo vsi."

Ob povečanem vračanju tudi povečana tveganja

Urša Regvar iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja je za N1 poudarila, da je v primeru množičnih vračanj povečano tveganje tako imenovanih pušbekov, torej prisilnega vračanja migrantov iz države, ne da bi jim bil zagotovljen dostop do azilnega postopka. "Pomembno je, da je ljudem omogočeno, da zaprosijo za azil in da je njihova prošnja, če zaprosijo, upoštevana." Izpostavila je tudi nevarnost verižnega vračanja po balkanski migracijski poti, torej iz Slovenije prek Hrvaške v Bosno in Hercegovino.

Vrhovno sodišče je leta 2021 v primeru kamerunskega državljana, ki ga je slovenska policija predala Hrvaški, od tam pa je bil vrnjen v BiH, potrdilo, da je Slovenija kršila prepoved kolektivnih izgonov in načelo nevračanja. Leta 2022 pa je mladoletni begunec, ki je pri osmih letih brez spremstva odrasle osebe prebegnil pred nasiljem mjanmarske vojske, zoper Slovenijo in Hrvaško vložil pritožbo na Odbor Združenih narodov za otrokove pravice. Opozoril je, da sta ga državi nasilno in verižno vračali na jug, sistematično omejevali njegovo pravico do vložitve prošnje za azil in večkrat kršili konvencijo o otrokovih pravicah. Po navedbah nevladnih organizacij je bilo med letoma 2018 in 2021 iz Slovenije nezakonito vrnjenih na tisoče ljudi; po nekaterih ocenah celo več kot 20 tisoč.

"Država mora, preden kogar koli vrne, opraviti presojo možnosti kršitve nevračanja, torej presojo, ali bodo v primeru njegove vrnitve kršene njegove temeljne človekove pravice do te mere, da bo podvržen ponižujočemu ravnanju – to vključuje nadaljnje pušbeke in vračanje. Slovenija v postopkih vračanja te presoje ne opravi. Če bi jo opravila, bi ugotovila, da Hrvaška množično verižno vrača ljudi v BiH. Dostop do azilnega postopka na Hrvaškem je zelo omejen. Na tej podlagi bi Slovenija morala preprečiti vračanje po sporazumu," je poudarila Regvar.

Mreža nevladnikov opozarja na nasilje hrvaške policije

Po navedbah mednarodne mreže nevladnih organizacij Border Violence Monitoring Network (BVMN), ki spremlja in dokumentira nasilje nad migranti na evropskih mejah, nezakonito vračanje ljudi iz Hrvaške v BiH poteka kontinuirano. V poročilu za julij, ki je bilo objavljeno konec septembra, so zapisali, da je več ljudi po vrnitvi v BiH poročalo o prisilnem slačenju, pretepanju ter kraji in uničevanju osebnih stvari, vključno s telefoni, gotovino, zdravstveno dokumentacijo, medicinskimi pripomočki in zdravili, ki so jih med prisilnimi vračanji izvajali državni organi.

V enem od nedavnih primerov jim je oseba s kroničnim zdravstvenim stanjem opisala svojo izkušnjo prisilnega vračanja, med katerim so ji hrvaški policisti odvzeli in uničili hrbtno opornico, ki jo nujno potrebuje zaradi svojega zdravstvenega stanja. Poškodbe, ki jih beleži humanitarna organizacija Medical Solidarity International (MSI), ki zagotavlja zdravstveno pomoč migrantom in beguncem, so pogosto posledica pretepanja s strani hrvaške policije, ki pri tem uporablja tope predmete, med drugim policijske palice, pa tudi ugrizov policijskih psov, so še zapisali v poročilu. Nekateri ugrizi naj bi bili tako globoki, da bi zahtevali bolnišnično zdravljenje.

Kangler je glede verižnega vračanja, ki je, kot rečeno, nezakonito, sicer dejal: "Mi ne vemo, da bi kdo verižno vračal." O tem, da ima Slovenija obvezo pred vračanjem ljudi na Hrvaško preveriti, ali je država, kamor jih vrača, zanje varna, glede na to, da obstajajo poročila o nehumanem ravnanju in kršenju pravic, pa je dejal: "Lepo vas prosim, Hrvaška je članica EU, Sloveniji tega sploh ni treba preverjati, to je že preverjeno, kakšen je tam postopek z njimi. Je pa res, da se lahko že čez nekaj dni spet znajdejo na naši strani."

Poudaril je, da vračajo samo "nezakonite migrante". "Kar je ilegalno, je ilegalno, kar je legalno, je pa dobrodošlo. Ne moremo pa dopustiti, da bo nekdo ilegalno vstopal v Slovenijo."

Kaj prinaša evropski pakt o migracijah?

Kangler je ob tem okrcal prejšnjo vlado Roberta Goloba, da ni pravočasno sprejela zakona o implementaciji evropskega pakta o migracijah. Pakt se je začel uporabljati 12. junija letos, predlog zakona pa je bil pripravljen šele 22. oktobra.

Kot so po navedbah STA takrat sporočili z vlade, ključne rešitve obsegajo določitev pristojnih organov in pravil za izvajanje postopkov, obvezno preverjanje državljanov tretjih držav ob prihodu na zunanje meje EU, postopek na meji in postopek vračanja na meji ter sprejem prosilcev za mednarodno zaščito. Obsegajo tudi zaščitne ukrepe za prosilce za mednarodno zaščito, krepitev varstva ranljivih oseb in jamstev v postopkih, integracijo oseb z mednarodno zaščito, omejitev svobode gibanja in alternative pridržanju, preselitev, določitev države članice EU, odgovorne za obravnavo prošnje, solidarnostni mehanizem, ravnanje v kriznih razmerah ter uporabo sistema Eurodac in vodenje evidenc.

Nevladne in humanitarne organizacije so bile sicer do pakta izrazito kritične, saj po njihovi oceni daje prednost nadzoru meja in omejevanju migracij pred varovanjem pravic beguncev in prosilcev za azil.

Kangler je za N1 še dejal, da se v Sloveniji pri ravnanju z migranti po implementaciji pakta ne bo nič bistvenega spremenilo. Na vprašanje, ali razmišljajo o selitvi azilnega doma iz Ljubljane, k čemur je pozval predsednik državnega zbora Zoran Stevanović, sicer predsednik stranke Resnica, ki se umešča v skupino skrajno desnih populističnih strank strank, je Kangler dejal, da zaenkrat ne, da pa bo z vidika povečanja kapacitet to verjetno potrebno v prihodnje.