Zakaj imajo pri uporabi vladnega falcona vsi prednost pred ministri?

Slovenija 01. Jun 202319:48 10 komentarjev
vladno letalo falcon
Srdjan Zivulovic/BOBO

Pojasnilo kabineta predsednika vlade, da imata pri uporabi falcona pred premierjem Robertom Golobom prednost predsednici republike in državnega zbora, je vzbudilo nekaj začudenja. Zakaj imata Nataša Pirc Musar in Urška Klakočar Zupančič prednost pred Golobom? Kdo vse sme uporabljati vladno letalo? In kdo ga uporablja najpogosteje?

Ta teden se je zaključil javni razpis, na katerem je kabinet predsednika vlade Roberta Goloba iskal ponudnike zasebnih letal, ki bi jih premier uporabil, ko vladno letalo falcon ni na voljo. Ob tem so v kabinetu predsednika vlade pojasnili, da imata pred Golobom prednost pri uporabi letala predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.

To pojasnilo je nekatere močno začudilo, saj bi bilo mogoče pričakovati, da bo imel predsednik vlade, ki ima v tujini pogosto obveznosti, prednost pri uporabi vladnega letala.

Pred ministri še predsednika ustavnega in vrhovnega sodišča ter varuh človekovih pravic

“Če namen za prevoz v istem terminu izrazi več upravičencev, se o prevozu dogovorijo sami. Kadar dogovor za določitev vrstnega reda ni mogoč, se upošteva vrstni red upravičencev, naveden v sklepu vlade o uporabi vladnega letala,” so za N1 pojasnili na obrambnem ministrstvu, pod pristojnost katerega sodi vladno letalo.

Robert Golob, Nataša Pirc Musar
Žiga Živulovič jr./BOBO

Sodeč po sklepu vlade, je najprej na vrsti predsednik republike, sledijo predsednik državnega zbora, predsednik vlade in predsednik državnega sveta. Za njimi so do uporabe vladnega letala upravičeni predsednik ustavnega sodišča, predsednik vrhovnega sodišča in varuh človekovih pravic. Na koncu seznama so člani vlade. “Če namen za prevoz v istem terminu izrazita dva ali več članov vlade, vendar dogovor ni mogoč, o prednosti pri prevozu odloči minister, pristojen za obrambo,” so še pojasnili.

Letalo se uporablja še prevoze v programu ATARES (gre za sistem izmenjave storitev v zračnem prometu med članicami Evropske unije in Nata), VIP-prevoze za potrebe Nata ter EU, nekomercialne letalske prevoze za državne organe, medicinsko evakuacijo, evakuacijo pripadnikov Slovenske vojske, zaposlenih na ministrstvu za obrambo, ter drugih državljanov Slovenije s kriznih območij ter za potrebe zavoda za presaditve organov in tkiv. Zavod za presaditve se sicer pri nujnih prevozih ne zanaša le na razpoložljivost vladnega letala, ampak ima sklenjeno lastno pogodbo za letalske prevoze.

Cena ure letenja s falconom je določena s sklepom vlade in znaša 3.270 evrov brez DDV.

“Zaradi medijskega pogroma falcona ne uporabljam več”

Klakočar Zupančič je za N1 pojasnila, da je letalo falcon do sedaj uporabila trikrat. Lani se je udeležila konference Intraparlamentarne unije v Uzbekistanu, imela pa je tudi uradni obisk v Maroku in delovni obisk na Dunaju.

“Zaradi medijskega pogroma, ki je sledil uporabi vladnega letala 1. januarja, ko je obisk vključeval udeležbo na tradicionalnem koncertu dunajskih filharmonikov, falcona ne uporabljam več v nobenem primeru. Vse poti opravljam z rednimi linijami. Tako bo tudi v prihodnje, ne glede na to, da imam kot druga državnica po protokolu pravico do uporabe vladnega letala falcon,” je dodala.

Kdo je najpogosteje letel s falconom?

V zadnjih petih letih je falcon opravil 978 letov. Največ, kar 355, jih je opravil v letu 2021. To je mogoče pripisati slovenskemu predsedovanju Svetu EU. Letalo je bilo od sredine februarja do konca junija 2022 na generalnem servisu in so polete namesto s falconom opravljali z letalom Slovenske vojske (SV) turboletom.

Največji delež lanskih letov predstavljajo tako imenovani vezni leti. To pomeni, da prazno letalo odleti na drugo letališče, kjer se potem vkrcajo potniki in nadaljujejo svojo pot. Letalo je lani poletelo 144-krat, v dobri četrtini primerov (38 letov oziroma 26 odstotkov) pa na njem ni bilo potnikov.

Največ – 27 poletov – je opravilo ministrstvo za zunanje zadeve (nekatere lete so si delili z drugimi ministrstvi in državnim zborom). Sledi ministrstvo za obrambo, ki je z vladnim letalom letelo 17-krat. Kabinet predsednika vlade je letel 16-krat. Urad predsednika republike, funkcijo je do 23. decembra opravljal Borut Pahor, je lani z vladnim letalom poletel 13-krat. Državni zbor je vladno letalo uporabljal štirikrat.

letalo Falcon
BOBO

Letos je do prvega aprila vladno letalo poletelo 58-krat. Tudi letos je v četrtini primerov letalo letelo prazno, veznih letov je bilo 15. Ministrstvo za zunanje zadeve je letalo potrebovalo 13-krat (en let so si delili z uradom predsednice republike). Sedemkrat je z njim letelo ministrstvo za obrambo, šestkrat kabinet predsednika vlade, urad predsednice republike štirikrat, državni zbor pa dvakrat.

Z vladnim falconom je bilo sicer v zadnjem času nekaj težav, zaradi okvar je nekajkrat ostal prizemljen. Prejšnji teden se tako obrambni minister Marjan Šarec zaradi napake na letalu ni mogel udeležiti zasedanja v Bruslju. Še pred tem se je predsednica Pirc Musar iz kronanja kralja Karla III. v Londonu zaradi težav domov vračala s slovaškim vladnim letalom. V začetku marca pa se zaradi okvare letala notranji minister Boštjan Poklukar ni udeležil zasedanje notranjih ministrov EU v Bruslju.

Kljub temu da imata predsednik vrhovnega sodišča in varuh človekovih pravic prednost pred ministri, na seznamu opravljenih letov od leta 2018 od aprila 2023 nismo našli leta, ko bi falcon poletel za predsednika vrhovnega sodišča ali varuha človekovih pravic. Je pa ustavno sodišče s falconom konec septembra in v začetku oktobra 2019 letelo v Vilno in iz nje. Oktobra 2018 pa je ustavno sodišče letelo iz Ljubljane v Rigo, od tam v Maribor in na koncu v Ljubljano. Decembra 2018 pa so leteli v Bruselj in nazaj.

Lani najkrajši let pol ure, najdaljši več kot 11 ur

S seznama za lansko leto izhaja, da so poleti s falconom večinoma trajali od 90 do 120 minut, najpogosteje pa so delegacije letele v Bruselj in Strasbourg in nekatera druga evropska mesta. Najkrajša poleta sta trajala zgolj 30 in 35 minut, a je šlo v tem primeru za vezni let.

Najdlje, kar 680 minut (11 ur in 20 minut), pa je trajal polet delegacije generalštaba in poveljstva sil SV v Bamako, prestolnico Malija, kjer Slovenska vojska sodeluje v misiji EU za usposabljanje oboroženih sil Malija.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje