Zaradi čakanja na interventni zakon v zdravstvu težave pri finančnem načrtu ZZZS

Slovenija 13. Dec 202313:58 > 16:45 0 komentarjev
ZZZS
Foto: Žiga Živulovic jr./BOBO

Na ZZZS pravijo, da zaradi čakanja na sprejem interventnega zakona v zdravstvu nimajo vseh podlag za pripravo finančnega načrta za leto 2024, saj naj bi zakon zavodu prinesel nekatera dodatna sredstva. Kljub čakanju na podrobnosti zakona je skupščina zavodu naložila, naj v 30 dneh predlog načrta pripravi na podlagi veljavnih pravnih podlag. Na ministrstvu za zdravje pravijo, da je v zakonu določba, ki ZZZS nalaga, da najkasneje do 1. januarja 2025 pripravi ustrezno informacijsko podporo, "kar, menimo, jim daje dovolj časa za vpeljavo ustreznih sprememb, vključno s testiranjem".

Kot je na današnji seji skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) povedala direktorica področja za finance in računovodstvo Daniela Dimić, strokovna služba zavoda finančnega načrta za leto 2024 ni zmožna pripraviti, saj je treba počakati na interventni zakon v zdravstvu, ki je še v parlamentarnem postopku.

Po zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter po odloku o okviru za pripravo proračunov za obdobje 2024-2026 mora biti finančni načrt ZZZS uravnotežen in v okviru izdatkov za zdravstveno blagajno. Ti bodo v prihodnjem letu po projekcijah znašali 5,35 milijarde evrov. Projekcija, v katero je že vštet transfer iz državnega proračuna v višini 420 milijonov evrov, ob tem vseeno predvideva nepokriti primanjkljaj v višini 144 milijonov evrov.

Če bi bil interventni zakon sprejet v obliki, kot ga je predlagala vlada, bi lahko zavod pripravil finančni načrt za prihodnje leto. “Hkrati pa se, kot ugotavljamo, ukrepi po interventnem zakonu, ker se dotikajo tudi prihodkov in odhodkov zavoda, sproti spreminjajo,” je pojasnila Dimić.

Služba ZZZS je zato upravnemu odboru predlagala, da se do sprejetja finančnega načrta za leto 2024 financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja začasno izvaja na podlagi potrjenega finančnega načrta za preteklo leto. Upravni odbor je sklep o tem sprejel 4. decembra. Po sklepu odbora se bo financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja od 1. januarja do sprejema finančnega načrta za leto 2024, vendar najdlje do 31. marca, izvajalo na podlagi finančnega načrta ZZZS za leto 2023, do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju preteklega leta, torej do 1,04 milijarde evrov.

ZZZS
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Nekateri člani skupščine so v razpravi ocenili, da bi morala služba ZZZS finančni načrt pripraviti kljub temu, da interventni zakon v zdravstvu še ni sprejet. Tako je skupščina s sklepom službi ZZZS naložila, da v 30 dneh pripravi predlog finančnega načrta za leto 2024 na podlagi veljavnih pravnih podlag in ga predloži v obravnavo in sprejem upravnemu odboru.

Predlog interventnega zakona v zdravstvu je po koalicijskih dopolnilih, ki jih je v ponedeljek sprejel odbor DZ za zdravstvo, precej spremenjen, med drugim se po novem imenuje zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin. Prvotni predlog je za ZZZS prek ukrepov na področju absentizma predvideval dodatnih 110 milijonov evrov na letni ravni. O predlogu interventnega zakona bo v četrtek na seji odločal DZ.

Skupščina ZZZS je sicer na današnji seji sprejela spremenjeni sklep o osnovnih zahtevah kakovosti za medicinske pripomočke iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ob tem je skupščina službo ZZZS pooblastila, da opravi nomotehnične popravke sprejetih aktov, če bi bili potrebi po mnenju službe vlade za zakonodajo.

Prav tako je skupščina ob upoštevanju revizijskega poročila računskega sodišča sprejela sklep o potrditvi letnega poročila – zaključnega računa ZZZS za leto 2022.

Kaj pravijo na ministrstvu?

Z ministrstva za zdravje so sporočili, da je bil ZZZS v pripravo zakona vključen od samega začetka in podrobno pozna razloge za njegovo interventno obravnavo. Glede na izražene pomisleke v zvezi z implementacijo sprememb, za katere je ZZZS zadolžen, pa so pojasnili, da je v zakonu določba, ki mu nalaga, da najkasneje do 1. januarja 2025 pripravi ustrezno informacijsko podporo, “kar, menimo, jim daje dovolj časa za vpeljavo ustreznih sprememb, vključno s testiranjem”.

Predpisi so na neučinkovitost obsojeni že ob sprejemanju

ZZZS prav tako ne bo imel dovolj časa za pripravo informacijske podpore pred preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, je danes opozorila generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar. Po njenih besedah novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, na podlagi katere se bo 1. januarja 2024 dopolnilo zavarovanje preoblikovalo v obvezni zdravstveni prispevek, ni dalo ustreznih tehničnih podlag za začetek izvajanja sprememb s prvim dnem novega leta.

Te podlage bo zagotovil interventni zakon v zdravstvu, je poudarila. “Žal smo danes 13. decembra in še ne vemo točno, kakšne bodo končne določbe teh sprememb. Dejstvo pa je, da je treba aktivnosti začeti izvajati že 1. januarja, torej čez 18 dni,” je opozorila Mlakar.

Kot je poudarila, se je spet zgodilo, da vsi ključni deležniki, poleg ZZZS tudi delodajalci, računovodski servisi in Finančna uprava RS, ne bodo imeli dovolj časa za uveljavitev sprememb v sistemih informacijske podpore. Za takšne spremembe namreč običajno potrebujejo nekaj mesecev. “To pomeni, da bo treba iti z nekimi spremembami kar direktno v izvajanje, brez testiranja, vseh preizkusov, kar zagotovo ni v redu”, je opozorila.

Tatjana Mlakar
Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar (Foto: Borut Živulović/BOBO)

Zelo kritična je bila generalna direktorica Mlakar tudi v nagovoru skupščine zavoda. Zelo zahtevno leto se po njenih besedah končuje z izjemno intenzivnostjo izvajanja podpore strokovne službe mnogim strukturam “ob izjemno pomanjkljivih, pretežno interventnih predpisih, ki so bili že ob sprejemanju obsojeni na neučinkovitost v sledenju domnevnim ciljem, zelo neobjektivnemu in neupravičeno kritičnemu odnosu sistemskih deležnikov do ZZZS, katerim smo se pogumno in uspešno zoperstavili in to izključno in samo s kakovostnimi podatki, strokovnimi argumenti in predlogi ter strokovnim delom vseh zaposlenih na ZZZS”.

Izjemna škoda je, da se pomembne družbene vsebine glede zdravstva rešujejo s predpisi, ki so sprejeti v naglici, brez strokovnega dialoga in s premalo ali nič časa za socialni dialog, je še poudarila.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!